Dramski opus prve slovenske poklicne pisateljice Zofke Kveder (1878–1926) je sicer v primerjavi z njeno prozno zapuščino po obsegu skromnejši, vendar je vsebinsko enako radikalen, saj je z njim načela teme, ki v našem kulturnem prostoru do njenega nastopa še niso bile literarno ubesedene. V naši prvi ženski reviji Slovenka je objavila enodejanke in dramo v štirih dejanjih Pravica do življenja (1901), pozneje pa je ta besedila izdala tudi v knjižni obliki pod skupnim naslovom Ljubezen. Naslednje pomembno dramsko besedilo Amerikanci, ki obravnava izseljeniško tematiko, je izšlo pri založbi Slovenska matica (1908).
V prvem desetletju 20. stoletja so bila njena dramska besedila tudi štirikrat uprizorjena: Ljubezen v praškem gledališču Urania (1904) in naslednje leto v beograjskem Narodnem gledališču, Tuje oči v osrednji gledališki hiši v Zagrebu (1905) in Egoizem v ljubljanskem Deželnem gledališču (1906). Za slednjega je pripravila tudi tri prevode čeških dram. Dva sta se v arhivu Dramatičnega društva ohranila v njenem rokopisu in sta dostopna tudi na spletni strani Slovenskega gledališkega inštituta (Gabriela Preissová: Žena sužnja, Josef Štolba: Morska deklica).
Poleg rokopisov, revialnih objav, knjižnih izdaj in gradiva o uprizoritvah razstavljamo tudi del obsežne strokovne literature in nekaj poznejših izdaj njenih besedil. Zofka Kveder je v družbi štiridesetih pisateljskih oziroma pesniških kolegov edina ženska ustvarjalka, zastopana v prestižni zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev (ur. Katja Mihurko).
Razstava je na ogled od 2. junija do 23. septembra 2026 od ponedeljka do petka med 9. in 16. uro.
Avtorica razstave: Katarina Kocijančič
Soavtorica: dr. Katja Mihurko
Oblikovalec: Andrej Ovsec
Koordinacija: Mihael Čepeljnik