Novejše srbska plesna zgodovina je vrtoglava koreografija, kakršno bi si težko izmislili. Želja po plesnih nastopih je njegove protagonistke postavljala v središče plesnih in gledaliških predstav, na zaslone ikoničnih videospotov popularne glasbe in v politiziranem trenutku zgodovine pred dileme vesti. Od plesa do vojne je lahko samo korak.
Želja, da bi se ustvarila trdna zgodovina, se bo končala z neuspehom je predstava, ki jo je Igor Koruga s sodelavkami ustvaril v okvirih regijskih prizadevanj mreže Nomad Dance Academy, da bi se intenzivneje seznanili z našimi (sodobno)plesnimi zgodovinami in da bi spoznali ter bolje razumeli umetniške in kulturne miljeje, v katerih delamo. Igor Koruga ni samo koreograf, plesalec in performer, pred vstopom v sodobnoplesno polje je namreč študiral antropologijo. To se močno pozna v njegovi metodološki domišljiji, premišljenosti, natančnosti in konsekventnosti, ki ni dobrodošla samo pri procesih zgodovinjenja, temveč tudi pri prenosih eksperimentalnega zgodovinopisja v druge medije, kakršen je npr. gledališče. Želja, da bi se ustvarila trdna zgodovina … je koreografija, ki z uporabo dokumentacije in pričevanj o srbski (sodobno)plesni zgodovini ustvari nazoren, poučen, zabaven in mestoma pretresljiv vpogled v izjemno razvejan korpus plesnih interesov, estetik, retoričnih območij plesa, prostorov in medijev v okvirih nekdanje jugoslovanske federacije in državnih tvorb na poti do Republike Srbije. Zgodbe protagonistk in protagonista preči neustavljiva želja po udeležbi v vseh mogočih umetniških, komercialnih, akademskih in izobraževalnih projektih, v katerih se je od šestdesetih let naprej, ko so kot učenci vstopili v plesne šole, dalo plesati. Njihove izkušnje segajo od folklornih skupin, šol modernega plesa do delavnic legendarnih tujih pedagogov, ki so prihajali v Beograd v okvirih plesno-gledaliških festivalov. Ustanavljali so skupine, kolektive in ansamble, nastopali v znamenitih video spotih srbske televizije in legendarnih gledaliških predstavah. Potovali so po Evropi in na druge kontinente. Na območju nekdanje države so bili v sodobnoplesnem kontekstu verjetno edini soočeni z vprašanji, ali so njihovi nastopi javno dobro ali kolaboracija s politično korumpirano oblastjo v času Miloševićevega režima. Želja, da bi se ustvarila trdna zgodovina je vrtinec časa, ob kakršnem se gledalcu v glavi kar zvrti.
***
Koreografija: Igor Koruga
Nastopajo: Nela Antonović, Anđelija Todorović, Jelena Jović, Tatjana Pajović, Boris Čakširan, Sanja Krsmanović Tasić
Kostumografija obleke in izbor lasulje v prizoru s preobratom: Boris Čakširan
Dramaturgija: Milica Ivić
Skladatelj: Luka Mejdžor
Oblikovanje svetlobe: Boris Butorac
Grafično oblikovanje: Mane Radmanović
Produkcija: Marijana Cvetković
Koordinacija: Marko Pejović
Izvršna produkcija: Filip Perić
Trajanje: 75 min