Kot pravijo magistrske_i študentke_i mednarodnega programa predmetnega in snovalnega gledališča na praški akademiji DAMU in režiser Aljoša Lovrić Krapež, ki so soustvarile_i predstavo Je radost II, gre za poskus povezati, preplesti in zritmizirati skupnost, naseliti prostor z istim valovanjem.

Mi se bomo vprašali, kaj je potrebno, da se iz pasivnega gledalca spremeniš v aktivnega, katere strategije predstava uporablja pri tej visoki zahtevi in kaj se zgodi, ko gledalec ne razume diskurza predstave in enostavno ne more ali noče ujeti ritma.

Vodi: Katarina Stegnar