Razmerje med fikcijo in faktičnostjo je v sodobnih uprizoritvenih praksah zaznamovano z izrazito napetostjo, ki je danes močno prežeta s političnostjo. Pojem resničnosti se vse bolj razkraja – zaznamujejo ga skepticizem, relativizem in možnosti manipulacije z dejstvi. V tem kontekstu se odpira vprašanje, kaj to pomeni za gledališče, kjer je odnos med realnim in izmišljenim že vpisan v njegovo osnovo. Sodobna produkcija kaže izrazit porast zanimanja za (avto)biografske, avtofikcijske in dokumentarne formate. Ti pogosto presegajo meje umetnosti in posegajo v družbeno realnost ter politične mehanizme vsakdanjega življenja. Ob tem pa se pojavlja paradoks: dokumentarna resničnost je vse pogosteje že v izhodišču deležna kolektivne skepse, hkrati pa si prizadeva artikulirati prav tisto, kar ostaja neizrečeno ali spregledano. Posebej izrazito se s temi vprašanji ukvarja mlajša generacija ustvarjalk in ustvarjalcev. Razlogi so tako vsebinski kot strukturni. Na eni strani gre za premike v razmerjih moči in odpiranje prostora novim glasovom, osebnim zgodbam in marginaliziranim perspektivam. Na drugi strani pa za transformacijo pojma avtorstva, ki postaja vse bolj kolektivno, razpršeno in procesualno.
Predavanje bo skozi izbrane primere sodobnih uprizoritev osvetlilo kompleksne odnose med fikcijo in faktičnostjo ter premislek o tem, kako te prakse danes razumeti, gledati in umeščati v širši družbeni kontekst.
***
Zala Dobovšek (1983), dramaturginja, teatrologinja in docentka za področje dramaturgije in študijev scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Na AGRFT je diplomirala iz dramaturgije in se v času študija izobraževala na gledališki akademiji DAMU v Pragi. Leta 2019 je doktorirala na AGRFT (smer Študiji scenskih umetnosti) z disertacijo Gledališče in vojna: temeljna razmerja med uprizoritveno umetnostjo in vojnami na območju nekdanje Jugoslavije v 90. letih 20. stoletja. Njeno področje strokovnega zanimanja se osredotoča predvsem na raziskovanje, ki preči umetniška in sociološka polja; s poudarkom na teatrološki refleksiji “nenormativnih” družbenih pojavov (razredna razmerja, kvirovske prakse, feminizem) in na kritični analizi njihove reprezentacije v uprizoritveni umetnosti. V obdobju 2021-2024 je bila predsednica Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije in je aktualna odgovorna urednica portala Kritika. Deluje kot teoretičarka, praktična dramaturginja, profesorica na AGRFT, recenzentka, selektorica, mentorica kritiškega pisanja in pedagoginja.
Del dvodnevnega cikla Laž je mrtva, je vse dovoljeno?. Razpiranje terena umetniških krajin med fikcijo in fakti