Delo si kot podlago jemlje figuro duha v popularni kulturi z namenom iskanja ostalih časovnosti, tekstur in načinov sobivanja v okolju ter z Drugimi. V performansu duh naseli vase energijo mimoidočih in opazuje skozi ples. Duhovi so tujci, varuhi in glasniki prihodnosti iz nekega drugega časa. Skozi svojo fizičnost ustvarijo mistično, spokojno in kdaj pa kdaj vznemirjajočo prezenco.

Vpijanje duha temelji na floating praksi, kjer gre za iskanje mehkobe v gibanju, pretvarjanje poslušanja v ples in plesanja v poslušanje. Praksa se preigrava z angažiranjem telesa tako lokalno kot globalno preko čutenja telesa, ki se dotika tal in ozaveščanja, da se tla dotikajo telesa. Duh ima čas v svojih rokah, svoj senzoričen prispevek in ples dojema kot polje raziskovanja. Njegov vid seže blizu, daleč in povsod vmes. Ne načrtuje vnaprej, a točno ve kaj počne. Z gibalno bazo floating avtorica znotraj dela, na enem kraju, potuje med različnimi razpoloženji, hitrostmi, veličinami in intenzitetami ter jih nadaljne razvija.

Koreografija in izvedba: Anna Pehrsson