Med škatlo in mojim telesom
je spomin na to, kako sem prišla sem.
Znova pišem začetek.
Spreminjam ujetost
v povezanost.
Kje se ta prostor konča,
in kje se začnem jaz?
Ne štejem sten.
Ne sledim robovom.
Merim —
ne prostora —
temveč, kako je,
biti v njem.
Kako se moj prst poravna z vžigalico.
Kako žlica zrcali lok mojega palca.
Kako rob blazine sledi oblini moje glave.
Kako svet vrača mojo gesto,
Kako sta držati in biti držana eno.
Ne štejem sten.
Ne sledim robovom.
Merim —
težo kaplje dežja, ki drsi po oknu,
razdaljo, ki jo misel prepotuje, preden se vrne k meni,
prostor, ki ga vzdih zasede v prazni sobi.
V hiši,
v sobi,
v škatli,
v trebuhu,
najdem odmeve prvih kontejnerjev —
prvih ljudi, ki so držali tisto, kar je bilo pomembno.
Prva kulturna naprava je bila verjetno nosilka —
davno pred nožem, sekiro,
kopalom, orožjem.
Volumen spomina je solo performans, v katerem se telo razkriva kot živ vmesnik med posameznikom in svetom. Skozi gib, glas in prisotnost umetnica odpira prostor telesnega spomina in nezavednega, kjer se trdno staplja s tekočim, oblika s prelivanjem. V dialogu med telesom, prostorom in zvokom nastaja živa struktura odnosa — prostor, ki diha, posluša in se spominja.
Po sedmih letih se Tina Valentan vrača na oder s solom, ki ga dojema kot osebno iniciacijo — kot prehod v novo življenjsko obdobje in hkrati povabilo občinstvu, da vstopi v arhitekturo gibanja, zvoka in spomina.
***
Avtorica in izvajalka: Tina Valentan
Zunanje uho/oko: Anja Bornšek
Oblikovanje zvoka: Tomaž Tomljanović
Oblikovanje svetlobe: Urška Vohar
Kostumografija: Tomaž Tomljanović
So-snovanje fizičnega uvoda: Anja Bornšek
Grafično oblikovanje: Megajver
Produkcija: Tina Valentan
Koprodukcija: NAGIB Maribor (zanj Petra Hazabent), MKC Maribor, DUM Društvo umetnikov
Partnerji: LGM in Plesna izba Maribor