- Antonio Kiselić Ledinsky (Hrvaška): Delo, video javne intervencije v nakupovalnem centru Tower, 2011
- Selma Banich (Hrvaška): Ženska (32) razlaga Lizbonsko pogodbo, video performansa (iz serije Nenavadna dela), 2012
- Selma Banich (Hrvaška): Hrvaška narodna predaja, video javne akcije, 2011
- Boris Kadin (Hrvaška): Jaz sem terrorist. Pomagajte mi, prosim, video javnega performansa, 2012
- Daniel Franke in Cedric Kiefer (Nemčija) : Neimenovana zvokoskulptura, računalniško generirana animacija, produkcija onformative.com in chopchop.ch, 2012
- Tania El Khoury (Velika Britanija): Če me boš usmerjal, se boš mogoče počutil bolje, video performansa, 2012
Selektor Marko Brumen je letos dal prednost tujim avtorjem, večina njih prihaja iz Hrvaške, svoj izbor pa komentira takole: »Letošnji nabor video:Performe je, kot sodobnim umetnostim pritiče, odziv in ogledalo realnosti, saj prinaša v video zapisane teme, ki nas zadnja leta vse bolj vznemirjajo predvsem preko ekranov, aktivizem, artivizem, terorizem, potrošništvo, dinamiko spolov in – vizije prihodnosti, ki jih tako ali drugače druži format performansa. Vsaka izmed teh tem je vesolje zase in bi lahko, v drugačnih pogojih, postala tudi tema zase, da bi jo lažje in podrobneje raziskovali.«
Tako bomo lahko videli video z naslovom Delo aktivista in performerja Antonia Kiselić Ledinsky-ja, ki je s petjem socialistične pesmi v neposredni bližini prodajaln multinacionalnih in nacionalnih blagovnih znamk pritegnil pozornost nakupovalcev in varnostnikov.
Aktivistična umetnica Selma Banić, ki je na hrvaškem znana kot programska koordinatorka večkrat nagrajene platforme Ekscene za raziskovanja v performativnih umetnostih, se nam bo predstavila skozi dva videa. Performans Hrvaška narodna predaja je bil izveden v znak podpore umetnikom iz Zadra, ki se od hrvaške osamosvojitve soočajo z ignoranco mestnih političnih oblasti. Na ulici pred Mestnim svetom za kulturo je avtorica performansa protestirala z dvignjenimi rokami, simbolno gesto vdaje. V videu z naslovom Ženska (32) razlaga Lizbonsko pogodbo pa je preko malih oglasov povabila v svoje naročje obiskovalce razstave Re: REFERENDUM (Novomedijska Galerija Split, 2012), da bi jim brala. V videu jo vidimo kako v rokah drži knjigo s črnimi platnicami, na katerih piše Lizbonska pogodba.
Performans z naslovom Jaz sem terorist. Pomagajte mi, prosim. vsestranskega hrvaškega performerja Borisa Kadina, ki je slovenski publiki poznan predvsem po sodelovanju s skupino Via Negativa, se ukvarja s položajem državljana v času katastrofičnih državnih ekonomskih politik, ki svoje državljane pretvarjajo v potencialne teroriste, saj ljudje v tovrstnih situacijah nimajo več kaj izgubiti …Gre za video javne akcije, izvedene v Barceloni, ki je preizpraševala realno možnost terorista kot brezdomca, ki je skozi interakcijo z mimoidočimi umeščen v vsakdan mesta. Video je del projekta Performing Terorism, realiziranega skozi delavnico performansa v Splitu, interaktivno postavitev v galeriji VN v Zagrebu, javni performans v Barceloni in mail-art projekta Samomorilske beležke.
Od umetnikov s severa Evrope se bosta predstavila Daniel Franke in Cedric Kiefer iz Nemčije z videom Neimenovana zvokoskulptura in Tania El Khoury iz Velike Britanije z videom Če me boš usmerjal, se boš mogoče počutil bolje. Pri prvem videu gre za poskus ustvariti gibajočo se zvočno skulpturo na podlagi posnetih podatkov gibanja realne osebe. Gibanje njenega telesa je posneto s tremi Kinect kamerami, posnetki pa združeni v 3D-volumen – točkovni oblak. Multirazsežnost zvočne skulpture je že vsebovana v vsakem gibu plesalke, saj so kameri dovoljene vse možne perspektive. Digitalno telo, sestavljeno iz 22.000 posameznih točk, se v svojem gibanju zdi tako realno, da dobimo vtis kot da je reprezentacija oživela. Delo je prejelo posebno omembo Ars Electronica 2012. Drugi video pa je zasnovan na podlagi intrigantnega performansa (oz. razmerja) Tanie el Khoury za enega gledalca, ki ob gledanju skozi okno usmerja gibanje izvajalke na ulici pod njim. Performans šele skozi večplastnost videa razkriva kako kompleksnega prikaza spleta voajerizma, dinamike spolov in kinematografskega pogleda se je umetnica pravzaprav lotila. Z avtorico, ki zagovarja stališče, da je umetnost politična praksa, gledalci pa intimna skupina, ki jo je potrebno vsakič znova vzpodbuditi k aktivnemu sodelovanju, bo na koncu večera potekal tudi pogovor o angažirani umetnosti. Prisrčno vabljeni na letošnjo bero performativnih biserov iz zakladnice videa !