Koreografija je zamišljena prav za prostor z volumnom in dolžino, kakršna ima vstopna avla Cukrarne; tu se bo vrsta oziroma linija lahko jasno začrtala, se odvijala, razvijala, krivila, raztegovala in krčila, razvnemala in umirjala.
Na eni strani strogost čiste linije, na drugi kompleksnost, divjost, premetenost gibalnih jezikov in artikulacij, ki se bodo prostovoljno vpenjale druga v drugo, druga za drugo, med seboj, nenehno pa se bodo vile v navznoter močno kompleksni in na zunaj povsem preprosti čistosti ene same linije. Ujeti bi želeli paradoksni moment med popolno osvobojenostjo in strogo disciplino, v katerega je venomer usodno ujeto živo, misleče in plešoče, nekaj te paradoksnosti, tiste, ki sega v današnje življenje širše, pa morda nakazuje tudi naslov: V izvrstnem redu.
»I was born one mornin', it was drizzlin' rain
Fightin' and trouble are my middle name
I was raised in the canebrake by an ol' mama lion
Can't no high toned woman make me walk the line«
(Tennessee Ernie Ford, 16 Tons)
»01 Črta ali linija v novi koreografiji Mateje Bučar deluje kot znak produktivne omejitve. Ne omejitve produktivnosti, nasprotno: omejitve, ki se izkaže za produktivno, in hkrati ta omejitev neposredno odpre tudi prostor za invencijo. Prinaša vse vrste očitnih, jasnih, domiselnih, čudnih ali bizarnih načinov ravnanja v navezanosti nanjo. Pravilo linije izključuje ali prepoveduje vrsto gibanj, a hkrati kot cilj predlaga obilnost novih gibov, gibanj in potez. Ne da bi prekršila lastno pravilo, linija izpeljuje željo doseči in izpolniti si cilj in ga morda v nečem povsem nepričakovanem tudi preseči. Takoj ko je pravilo linije oblikovano, se sproži duh igre – kot bi ga prav to porodilo in priklicalo. Celo uporniškega, izobčenskega duha tu ne gre razumeti kot tistega, ki krši pravilo, temveč prej kot tistega, ki poskuša doseči cilj na nenavaden način, kljub vsem oviram in težavam.
02 Linija ali vrsta lahko združuje različna gibanja – tako kot vrvica združuje bisere.
Povezovanje gibanj na podlagi njihove pripadnosti liniji je način združevanja gibanj, ki je drugačen od združevanja na podlagi njihove podobnosti, primerjave, kontrasta ali pripovednega zaporedja. Pravilo ni nikoli nasprotje od ‘ni pravila’, lahko pa je več drugih pravil, ki zaradi svoje samoumevnosti in običajnosti pogosto ostanejo nepriznana in nezaznana. Pravilo črte je prelom z drugimi pravili. In prav zaradi tega dejstva oziroma pogoja – da prelomi z običajnimi, nepriznanimi pravili – lahko pravilo črte proizvede nepričakovano.« Robert Pfaller
***
Ideja in sokoreografija: Mateja Bučar
Izvajalke in izvajalci ter soustvarjalke in soustvarjalci giba in plesa: Andreja Rauch Podrzavnik, Nataša Živkovič, Kristina Aleksova, Katja Legin, Tina Valentan, Bojana Robinson, Nina Pertot Weis, Loup Abramovici, Beno Novak, Jana Menger, Jerneja Fekonja, Tini Rozman in Jernej Bizjak
Glasba, zvok: Drago Ivanuša in J. S. Bach
Besedilo: Robert Pfaller, Rok Vevar
Kostumografija, luč: DUM
Produkcija: DUM
Koprodukcija: Cukrarna in CoFestival 2024