Vzhodni zid Stare elektrarne ni tisti »originalni«, opečnati, ampak cikcak zid, ki je meja med ulico in še vedno delujočo transformatorsko postajo elektrarne. Stara mestna elektrarna je lani praznovala 120 let, letos pa je 15 let, odkar je bila elektrarna prenovljena in ponovno odprta – v novi izdaji kot oder. Avgusta 2004 so z odprtjem festivala Mladi levi in dogodkom »Če nas ne bi bilo, bi si nas morali izmisliti« namreč začeli redni uprizoritveni program v elektrarni.
Zid Stare elektrarne, ki ga zdaj pokriva Aplavz avtorice Toni Soprano Meneglejte, bo letos ob 15-letnici opremila Urša Vidic – pri izboru umetnic se namreč zdaj že drugič, torej tradicionalno, držijo načela, da vabijo vizualne umetnice, a tiste, ki imajo stik z gledališčem. Urša Vidic je scenografinja s široko paleto ustvarjanja, delala pa je tudi v elektrarni in 24. avgusta bodo odkrili njeno novo poslikavo zidu. Uršo Vidic odlikuje enostavnost, a hkratna večplastnost, tako bo njen zid hommage umetnicam in umetnikom, ki so v 15 letih delali v elektrarni, hkrati pa bo njeno sporočilo na zidu namenjeno vsem, ki so v stiku z elektrarno. Upajo, da bo parola, ki bo zapisana v abecedi zvoka, prenesla sporočilo tega, kar elektrarna je in kar si želi za vse.
Avtorica: Urša Vidic
Producentka: Alma R Selimović
Tehnična izvedba: Igor Remeta, Duško Pušica, Marjeta Pogačnik, Andrej Petrovčič
S podporo: Create to Connect -> Create to Impact, Evropska Unija – program Ustvarjalna Evropa: Kultura