Temporalnost drugih

:
:
(Zgodovinska) refleksija v gibu, zvoku in besedi.

Foto: Arhiv Divja misel

Evropski znanstveni in poljudni prostor se je pri zamišljanju in razumevanju Afrike od nekdaj posluževal postopkov fabuliranja in je nepreverjena, pogosto izmišljena dejstva predstavljal kot resnična[1]. Vso našo vednost o Afriki, vključno z našim imaginarijem o njeni zgodovini, bi morali zato postaviti pod vprašaj.

Se je afriška zgodovina res pričela šele s stikom z Evropo, torej z nasilnim vdorom drugega, ali je nemara skupaj z dinamičnimi družbenimi strukturami obstajala že mnogo prej? Kako to, da se o njej učimo kot o skorajda neobstoječi? Ali afriška zgodovina, vredna omembe in resnega proučevanja, sploh obstaja?

Predstava Temporalnost drugih skozi gib, zvok ter besede iz poetičnega eseja Razprava o kolonializmu (Založba /*cf., 2009, prevod: Zoja Skušek) martiniškega misleca Aiméja Césaireja in pesmi iz zbirke Zgovorno darilo nigerijskega pesnika Niyija Osundareja (Cankarjeva založba, 2004, prevod: Jure Potokar) z namigi na nekatere dogodke iz kompleksne zgodovine afriškega kontinenta dekonstruira mit o afriški ahistoričnosti in vabi k širšem razmisleku o predsodkih, vsidranih v naše sisteme vednosti.

Predstava nastaja v okviru Iniciative Afrike, ki skozi literarna in teoretska besedila ter ples in glasbo na interdisciplinaren in dekolonialen način pristopa k različnim temam iz afriških realnosti.

[1]    Achille MBEMBE, Kritika črnskega uma, Založba ZRC, Ljubljana, 2019.ž

***

Avtorica koncepta in izbora besedil: Aleksandra Gačić
Koreografija in ples: Dalanda Diallo, Maša Kagao Knez
Avtorska besedila: Aleksandra Gačić, Joseph Nzobandora – Jose
Avtorska glasba: Kristijan Korat, Damir Mazrek
Interpretacija besedil: Joseph Nzobandora – Jose
Kostumi: Miri Strnad, Jelena Proković
Oblikovanje svetlobe: Danilo Pečar
Oblikovanje tona: Andrej Hrvatin
Produkcija: KUD BAOBAB
Koprodukcija: Zavod Divja misel / Vodnikova domačija Šiška

Predstava nastaja v sodelovanju z zavodom Studio 25 in festivalom Fuzija ter s Cankarjevo založbo in Založbo /*cf., ki sta dovolili uporabo besedil.