Tekoči portal je del serije performansov, ki obravnavajo medgeneracijsko naravo somatskega spomina. Aldrete se v tem performansu ukvarja s prožnostjo in fluidnostjo svojega telesa v relaciji do tekstila in tekočine. Ta performans se nanaša na prožnost samega življenja, pri čemer sledi njegovemu pretoku med družinskimi člani skozi generacije.
Gibi in splošna kompozicija Tekočega portala so rezultat ponovno odkritih spominov, ki se kažejo kot telesna občutja, konstelacije gibov in (kot jih imenuje Aldrete) »vizije«, ki vključujejo podobe, predmete in specifična dejanja, kot je pihanje v posode ali risanje črt po prostoru in telesu. Aldrete si s svojim delom prizadeva vzpostaviti most med osebnimi izkušnjami in izkušnjami prednikov ter prispevati h globljemu razumevanju medgeneracijskega spomina in kulturne dediščine ter njune medsebojne povezanosti.
***
Guadalupe Aldrete (1984, Guadalajara, Mehika), prej znana kot Lala Nomada, je mehiška multidisciplinarna umetnica, ki živi na Dunaju. Vzporedno z izobraževanjem za vizualno umetnico je sodelovala na več delavnicah performansa in zavedanja telesa z mednarodno priznanimi umetniki. Sodelovala je pri ustvarjanju in sokuriranju festivalov in platform, kot so Month of Performance Art Berlin, MPA B (2011–2015), Latitude 32N/55S (2013–2015) in trenutno mednarodne platforme performativne umetnosti SMOM (od leta 2020), pa tudi pri performativnem in razstavnem programu dunajskega prostora performativne umetnosti Eindorf.
Njena umetniška praksa temelji na avtoetnografskem raziskovanju, tj. nenehnem procesu samoopazovanja in analize. Zato njena dela ne nastajajo izolirano, temveč so del celostnega (performativnega) procesa produkcije. To se odraža v stalni prisotnosti določenih dejanj in materialov v različnih delih. Njeno telo je njeno polje eksperimentiranja, njen vzorec in orodje. Od leta 2020 raziskuje metode, ki s pomočjo somatskih informacij odkrivajo stare spomine, shranjene v naših telesih. Kar se je začelo kot raziskovanje lastnega rojstva in najzgodnejših življenjskih izkušenj, se je razvilo v širšo raziskavo medgeneracijskih informacij, zakodiranih v njenem telesu – tako prek epigenetike kot prek zgodb, ki jih je slišala v otroštvu. To potovanje jo je ponovno pripeljalo k uporabi arheološkega in zgodovinskega znanja , vendar s povsem drugačne perspektive. Trenutno Aldrete na ta način ustvarja svoje lastne poti, da bi znanje prednikov ponovno naredila dostopno, posledica tega pa je nekaj, kar bi lahko opisali kot osebni rituali.