Razstava del študentov ilustracije Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (UL ALUO)
Razstavljajo: Tomi Sokolov, Dora Pejić Bach, Zala Pribaković, Hana Černivec, Maja Jenko, Žiga Sever, Špela Guček, Marija Bobič, Tjaša Bon, Macey Chen.
Mentorica: doc. Suzi Bricelj
Predmet: Ilustracija MAI, akad.leto 2022/23
Projektna naloga je nastala v zimskem semestru.
***
Ilustriranje dramskega besedila Antona Pavloviča Čehova Striček Vanja je predstavljal za študente podiplomskega študija ilustracije velik izziv, saj je bila navidezna statičnost protagonistov najprej strašljiva, a so študenti skozi poglobljene študije in mnoge diskusije našli poti do vsebine in jo prevedli v sebi lastno likovno interpretacijo, ki so jo predstavili v seriji ilustracij.
Osrednjo temo so razumeli kot pripoved o »zataknjenih« ljudeh z neizpolnjenimi potenciali, v njihovih medsebojnih odnosih pa so prepoznali temeljna človeška čutenja kot so ljubezen, zavist, zamero in sovraštvo pa tudi hrepenenje in skozi to začutili delo kot zelo sodobno. Navkljub sorodnim miselnim izhodiščem so njihove interpretacije različne. Nekateri so prepoznali več komičnega v dialogih, drugi so se bolj osredotočili na tragičnost in brezizhodnost usod junakov.
Pri izbiri nosilca za serijo ilustracijo so bili študenti prosti. Tako ilustracije nastopijo kot del gledališkega lista, vanj prinašajo sporočilo in atmosfero, ki ne sledi sami uprizoritvi ter bogati z drugačno interpretacijo. Ustvarijo pa tudi samostojne prostorske postavitve, kjer je ilustracija temeljna nosilka vsebine.
Ob svojem delu so se seveda zavedali, da je besedilo »igra« in so zato poskusili dramo tudi sami »uprizoriti«. Knjiga-objekt tako postane malo gledališče, kjer se z obračanje listov menjajo scene in dejanja. Ali pa v svojo vizualno interpretacijo dejavno vključijo gledalca, da s soigralci, kot v družabni igri, postavi scene, prestavlja junake in skupaj z besedilom »odigra« predstavo kot njen režiser in igralec.
Prepoznajo vlogo žensk v tej drami in jim dajo vidnost ter jih celo postavijo v center kompozicije ilustracije. Ne spregledajo pa tudi okoljeohranitvene misli kot daljnosežnega sporočila, ki prehaja robove uprizoritve in se ciklično vrača vase.
Za večino del je ključna vloga svetlobe. Z njo zgradijo in osmislijo samo ilustracijo, jo upoštevajo kot zunanji vir osvetlitve, ki doda k dramaturškosti, lahko pa na način projekcije prenese podobo na nov nosilec.
S tem pa tudi skozi svojo lastno optiko osvetlijo dramsko delo.