V zgodovini sodobnega plesa spremljajo umetniška dela, estetske in kulturne kontekste že od konca 19. stoletja dalje različne avtonomne prakse (telesne in terapevtske tehnike, prakse zapisovanja, beleženja in arhiviranja plesa, različne funkcije plesa v najrazličnejših družbenih skupinah itn.), na katere se pogosto pozablja pri zgodovinjenju, refleksiji in mišljenju plesa. Te prakse imajo močan vpliv na umetniško kreativnost in produkcijo ter temperiranje kulturnih kontekstov, vendar so slabo vidne, slabo prepoznavne in neafirmirane.
Sodobni ples in avtonomne plesne prakse
:
: