Družba, podvržena ideologiji kapitalizma, ljudi med drugim potiska v individualistični način življenja, ki pogostokrat povečuje občutja lastne nemoči in ljudi sili v izkoriščevalske odnose. Tudi zato številne anarhistične teorije alternativo iščejo v ravnovesju med odtujeno družbo – kjer se vpliv posameznika zlahka izgubi; in individualiziranim posameznikom – ki ga pretirano skrbi za lastno ugodje; v skupnostih, saj naj bi te omogočale sodelovanje in vplivanje vseh vpetih po eni strani in dopuščale dovolj individualne svobode po drugi.
Skupnost je zelo širok pojem, ki pa se nekoliko zoži, če govorimo o radikalnih skupnostih, ki so zmožne sprovesti spremembe na življenja sodelujočih in širše. Antiavtoritarno gibanje tako med drugim zagovarja organiziranja kolektivov ter skupnosti okoli njih ter nadaljnje mreženje na podlagi principov antiavtoritarnosti, samoorganizacije, avtonomije, itd. ne glede na to za kakšno vrsto delovanja gre (delovna zadruga, stanovanjska komuna, skupnostno kmetovanje, interesna skupina,…), saj naj bi že s samim delovanjem na takšen način ustvarjali žepe alternativ dominatni družbi in sejali semena za radikalne družbene spremembe.
Na tematski skupščini se boste pogovarjali o političnosti »nepolitičnih« skupnosti, razmerju med posameznikom, skupnostjo in družbo; ter o pomenu stabilnih struktur, kot npr. kolektivi, za razvoj odpornosti na uničujoče družbene procese in za gradnjo lastne politične moči.