Igralci: Julian Rhind-Tutt, Angela McHale, Jonathan Slinger, Anja Drnovšek
Shakespearjeva zapuščina je brez primere, njegova dela so prevedena v več kot sto jezikov. Opravil je ključno vlogo pri oblikovanju sodobnega angleškega jezika in pripomogel k temu, da je danes angleščina svetovni jezik. Angleščino kot prvi jezik danes govori poldruga milijarda ljudi. Tri tisoč novih fraz se je pojavilo prav v Shakespearjevih igrah. Besedne zveze kot »heart of gold« (zlato srce), »brave new world« (krasni novi svet), »wild goose chase« (jalovo početje), »break the ice« (prebiti led), »love is blind« (ljubezen je slepa), »for goodness'sake« (za božjo voljo) so vse prešle v sedanji jezik. V svojih delih – zapustil je 37 dram, danes pa vemo, da je napisal vsaj še dve – je uporabil okoli dvajset tisoč besed, med njimi jih je na novo ustvaril več kot tisoč sedemsto.
Julian Rhind-Tutt, Angela McHale in Jonathan Slinger so kot vsi angleški šoloobvezni otroci odraščali ob študiju Shakespearja. Poklicna pot jih je vodila v angleško gledališče in poustvarjanje dramatikovih besed. Igralski večer, ki ga bomo imeli v Cankarjevem domu, se posveča angleški tradiciji igranja Shakespearja; Shakespearju kot prvobitnemu angleškemu pesniku, ki še vedno zapolnjuje britansko zavest in čigar besede še vedno prevevajo vsakdanjo angleščino; Shakespearju kot globalnemu dramatiku, ki v svojem opusu izbrano povzema človeški položaj. Vodilni britanski igralci bodo interpretirali odlomke iz Shakespearjevih iger, a pogovarjali se bodo tudi z občinstvom. O tem, kakšno je doživetje poezije in dramske igre v prevodu; ali pa v tujem jeziku, ki ga ne razumemo popolnoma. Kaj se zgodi, ko smo priče poustvaritvi gledališke igre, prestavljene iz druge kulture. Igralci bodo spregovorili tudi o tem, kaj Shakespeare pomeni Britancem, o izzivih njegovih del za sodobnost. Pridružila se jim bo slovenska igralka Anja Drnovšek.
Julian Rhind-Tutt, rojen v Londonu, je bil kot mladenič uspešen violončelist, potem pa ga je premamil gledališki oder. Že kot šolar je bil Hamlet, in v tej vlogi je nastopil na Edinburškem festivalu. Po končanem študiju književnosti se je vpisal na znano londonsko šolo za dramsko igro - Central School of Speech and Drama. Kmalu je nastopil v londonskem Kraljevem narodnem gledališču v številnih delih, a najbolj so izstopale predstave Norost kralja Jurija (The Madness of King George) Alana Bannetta, drama Smer sveta (The Way of the World) Williama Congreva, Shakespearjev Rihard II. in Pokrajina z orožjem (Landscape with Weapon) avtorja Joeja Penhalla.
Igral je v mnogih filmih, med njimi: Norosti kralja Jurija, 1994 – v katerem je njegovega očeta kralja igral Nigel Hawthorne; Notting Hill, 1999; Miranda, 2002; Jutri nikoli ne umre (Tomorrow Never Dies), 1997; Svetnik (The Saint), 1997; Lara Croft: Tomb Raider (2001), Lara Croft, 2001; Stardust (2007); Gambit (2012); Dirka življenja (Rush), 2013; zdaj ga s Scarlett Johansson gledamo v filmu Lucy (2014).
Jonathan Slinger je bil rojen v Accringtonu v Veliki Britaniji. Že zelo zgodaj ga je zanimalo gledališče in leta 1991 je bil sprejet na Kraljevo akademijo dramskih umetnosti. Igra v Kraljevem Shakespearjevem gledališču, gledališču Globe, v londonskem Kraljevem narodnem gledališču, gledališču Hampstead, Young Vic’s. Bil je Rihard II., Rihard III., Prospero, Malvolio, Hamlet, Škrat. Poleg gledaliških je sprejel vrsto vlog v televizijskih nadaljevankah, pri nas poznamo Umore na podeželju (Midsomer Murders) in Da, gospod premier (Yes, Prime Minister). Iz Hollywooda so ga prvič poklicali leta 2001, ko je igral v filmu Vitezova usoda (A Knight’s Tale). Zdaj v Kraljevem gledališču Drury Lane igra glavno vlogo v muzikalu Čarli in tovarna čokolade (Charlie and the Chocolate Factory) po romanu Roalda Dahla.
Angela McHale je gledališka, televizijska in filmska igralka. V Britaniji jo cenijo kot eno najboljših igralk-komedijantk. Širok krog občinstva je pridobila z vlogami v nadaljevankah The Catherine Tate Show, Not Going Out in Edge of Heaven. Je tudi prepoznavna interpretka radijskih iger, ki so v Britaniji zelo popularne.
Anja Drnovšek je že kot študentka Akademije za gledališče, za radio, film in televizijo dobila priznanje zlatolaska – to je bilo za študijsko vlogo Angelike v Molièrovem Georgeu Dandinu. Že zgodaj je nastopila na profesionalnih odrih; v Mestnem gledališču ljubljanskem (Dekameron, Don Juan se vrne iz vojne, Čarovnice iz Eastwicka, Sugar-nekateri so za vroče), Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (Burundanga) in v Anton Podbevšek Teatru (Vzgoja stoika) in v ŠKUC gledališču (Pajacek in punčka). Nastopila je tudi v več filmih in televizijskih nadaljevankah. V humoristični seriji Lepo je biti sosed je igrala vlogo Lidije, opozorila nase z vlogama v večkrat nagrajenih kratkih filmih Trst je naš! (r. Žiga Virc) in Sestrična (r. Kaja Tokuhisa), nastopila kot Meta v filmu 1991 – Neizstreljeni naboj (r. Jure Pervanje) in kot Anita v celovečercu Vandima (r. Jasna Hribernik).