Refleksija s Fanni Futterknecht

Projekt je nadaljevanje projekta Skoraj te ljubim, ki si jemlje za izhodišče konstruirane in stilizirane fiktivne like oz. maske. Kot neke vrste moderatorka bo avtorica popeljala občinstvo skozi predstavo, ki prikazuje artificielnost njenega sveta ter njenih razmerij in emocij, v katero se je poglobila v raziskavi o zunanjosti osebnih odnosov v družbi; oziroma bo izhajala iz vnaprej določenega prizora, in sicer Prizora s krvjo (glej sliko), ki raziskuje ilustracije in abstraktne upodobitve nasilja.

"V tem projektu želim raziskati fizično nasilje in uničevanje; mehanizme abstrahiranja nasilnih dejanj skozi tehnološke dosežke, kot recimo v vojni; fizično nasilje, ki izključuje neposreden fizičen kontakt, torej nasilje skozi virtualnost (meta nasilje), nasilje brez namena.

Zanima me, kaj se zgodi, ko postavimo umetno/artificielno v razmerje z realnim, na primer umetno kri (krvi podobno rdečo tekočino) v razmerje s pravo krvjo (naravno krvjo). Želela bi si, da bi se prava kri zakamuflirala v svet umetnega, v svet reprezentacije/v svet imaginacije – da bi naravnemu odvzela njegovo »pravost«, da bi bilo naravno videti umetno (fake), namesto da poskušam umetno (fake) napraviti realno."

Fanni Futterknecht je odrska ustvarjalka in videastka. Najprej je študirala vizualno umetnost na Akademiji Gerrit Rietveld v Amsterdamu in na Akademiji uporabnih umetnosti na Dunaju, študij pa je nadaljevala na podiplomskem programu na Inštitutu Piet Zwart v Rotterdamu. Svoje umetniško ustvarjanje je pričela z video instalacijami, nadaljevala pa je s performativnimi intervencijami v javni prostor ter predstavami za gledališče.

V svojih delih se posveča predvsem ločnici med kontekstom uprizoritvenih umetnosti in kontekstom vizualne umetnosti.