»Naj moja domovina umre zame.« - James Joyce, Ulikses
V zgornjem nadstropju se odvija kibernetski gejmerski spektakel s tisoči udeležencev in obiskovalcev. V pritličju seka VR rejv, prepojen s ketaminom, metamfetaminom in ADHD-jem. Na podstrešju poteka mirno in trezno srečanje hekerjev. V kleti, kjer ni elektrike, pobiralci na odlagališču e- odpadkov zbirajo plemenite kovine, da bi si prislužili obrok hrane. Oddaljeni zvoki bombandiranja ne pripadajo nobeni izmed teh realnosti.
Naj moj računalnik umre zame.
Zdi se, da smo sredi hipnoze, ki jo ustvarjajo algoritmi, večplastni učinki digitalnega kapitalizma in neprecedenčna materializacija virtualnega prostora. Internet ni zgolj nov medij. Je ultimativni medij, ki teži k izničenju same funkcije posredovanja. Vse kaže, da je na delu povratni učinek: bolj ko vadimo samonadzor, bolj drsimo v hipnotično stanje duha. Ali pa gre za psihozo? Se spreminjamo v priče lastnega razkroja? Razvezava. Izguba pomena. Neposredno soočenje z neznosnosnostjo golega obstoja.
Iz standardne (nevrotične) perspektive—tiste, ki oblikuje družbeno tkivo in različne imaginarne okvire sveta in identitet—lahko predlagamo naslednje: če je bilo 20. stoletje nevrotično, je 21. stoletje psihotično. Če smo nekoč govorili o ideologiji kot o množični hipnozi—o religiji kot opiju za ljudstvo—lahko danes, z neskončnim množenjem označevalcev-gospodarjev, opazujemo razpad same ideologije: njeno skrajno nekoherentnost in popolno nezmožnost, da bi uveljavila kakršnokoli resnico. Debordove »osamljene množice« stopajo v ospredje.
Nemara pa je družbenost kot dialektično načelo le faza v razvoju človeštva na poti proti posthumani prihodnosti—ali pa prihodnosti, ki bo celo preveč človeška, a radikalno antisocialna?
***
Radikalni pogovori potekajo v javnem prostoru in so namenjeni kroženju med ljudmi. Več gostujočih govornikov bo predstavilo svoje misli o temah, občinstvo pa bo povabljeno k sodelovanju v razpravi. Ob kozarcu vina.
Kuratorka Festivala radikalnih pogovorov: dr. Bara Kolenc
Vabljeni govorci: doc. dr. Matjaž Ličer, Karlo Pavlović, Kozma Prelević, Maks Valenčič, dr. Miklavž Komelj, izr. prof. Mirt Komel, Peter Kutin