Kaj v nas pleše, ko plešemo? Kaj v nas gleda, ko gledamo?
Vemo, da čutimo, preden vemo, kaj čutimo. Predamo se mreži občutkov, ki se plete med nami in vami, uklonimo se pred skušnjavo misliti, da vemo, kaj počnemo. Čeprav je vse tukaj in zdaj, nas dotik, ki je svojevrsten pogled, odpre času, ki nam je nekoč že preminul pred očmi, nam izpuhtel pod blazinicami prstov. Minulo prevajamo v nastajajoče, medtem ko pustimo nastajajoče izzveneti v minulo. Linearni čas se razprši v obilje simultanih trenutkov, ki ga zagrabiš, ali pa ga pustiš odplavati – oboje je enako dobro.
Vse je v vsakem trenutku enako dobro, če se vprašaš, kdo te pleše. Verjetno ne nekakšen nevidni gibalec, ki je v tek spravil celotno vesoljstvo, ampak gosta tančica med nami, ki jo nekateri imenujejo težnost, drugi magija ali ljubezen. Drznemo si jo opazovati, četudi je nevidna. Drznemo si ostati z njo, čeprav nam ne obljublja nove zgodbe. V sebi ne gradimo trdnjav spominov. Ostajamo živi in gibki drug za drugega.
brez da bi gledal se giblješ veter
Jaka Bombač
ne rabiš sonca ne rabiš hrane ne zlomiš stebla
v mehkobi
kot vmesnost ne skrbim za čas
samo za objem vsakega trenutka z vsemi drugimi
Občinstvo lahko vstopa in izstopa kadarkoli tekom izvedbe.
***
Avtorica: Dragana Alfirević
Ples, oblikovanje prostora, besedila, glas, dramaturgija: Liza Šimenc, Jaka Bombač, Dragana Alfirević, Katarina Pejović
Oblikovanje luči/prostora, video: Špela Škulj
Zvok: Marko Batista
Kostumografija: Dajana Ljubičić
Fotografija: Sunčan Stone
Grafično oblikovanje: Bor Pungerčič
Produkcija / izvršna produkcija / partnerji: NDA Slovenija: Dragana Alfirević, Mojca Prešern Levstek, Stara Mestna Elektrarna - Elektro Ljubljana
Podpora: Ministrstvo za kulturo RS, Mestna občina Ljubljana, Džungla
Opus: Magija