Predstavitev taktilne makete Škofjeloškega pasijona

Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) Vas v ponedeljek, 23. februarja 2015, ob 11. uri vabi na predstavitev novosti v muzejski postavitvi Inštituta, taktilne makete Škofjeloškega pasijona, ki jo je po vzoru Kobetove slike »Škofjeloški pasijon«, razstavljeni na stalni razstavi SLOGI, izdelala Barbara Bertalanič Domiter pod mentorstvom priznane specialne pedagoginje doc. dr. Aksinje Kermauner. Ob tem bo kustosinja pedagoginja mag. Sandra Jenko izvedla tudi  veččutno delavnico »Doživetje Škofjeloškega pasijona«. Predstavitev makete in delavnica bosta na stalni razstavi v 2. nadstropju SLOGI.
Letos bo v postnem in velikonočnem času po šestih letih na ulicah Škofje Loke ponovno zaživel Škofjeloški pasijon. Uprizoritev temelji na najstarejšem v celoti ohranjenem dramskem besedilu v slovenskem jeziku z dodatki v latinskem in nemškem jeziku. Da bi pomen, vsebina in podoba tega edinstvenega kulturnega dogodka postala dostopnejša tudi senzorno oviranim osebam, je Slovenski gledališki inštitut (SLOGI) sodeloval z Barbara Bertalanič Domiter pri izdelavi taktilne makete Škofjeloškega pasijona, ki od ponedeljka postaja redni del naše muzejske predstavitve.
V sodelovanju s Pasijonsko pisarno so ob predstavitvi makete pripravili tudi veččutno delavnico. Udeleženci delavnice bodo spoznali izvirno besedilo in tradicijo pasijona ter se seznanili s potekom, vizualno podobo in z uprizoritveno prakso Škofjeloškega pasijona.
 
Maketa Škofjeloškega pasijona je velika 150 cm x 120 cm. »Sestavljajo jo hiše, ki so narejene iz stiropora in slanega testa, prebarvane in polakirane. Nastopajoči in gledalci so narejeni iz slanega testa, oviti v fimo maso. Razlikujejo se po barvi. Odri so narejeni iz stiropora, oviti v blago. Celotna maketa je prilepljena na stirodur, ki je še prilepljen na leseno podlago. Pri sami izdelavi je bilo potrebno upoštevati mnogo dejavnikov; da so materiali podobni naravnim (npr. hiše na otip kot beton, opeka, … ), da se posamezni deli razlikujejo po materialih (drugačen material za ljudi kot za hiše ali odre). Potrebno je bilo tudi upoštevati pravilno razmerje med velikostjo posameznih delov, da se med seboj ločijo in da ni prenatrpano z detajli. Zelo pomembno je bila tudi sama obstojnost materialov in odpornost na dotike ter ne nazadnje, da je izdelana tako, da se lahko transportira (upoštevati težo, velikost, ustrezno lepilo). Hkrati so mnenje dodali še slepi, mentorica in sodelavci iz muzeja. Z maketo ranljive skupine dobijo vpogled v množičnost nastopajočih in da se vse dogaja na prostem/na ulici,« je o maketi zapisala njena avtorica Barbara Bertalanič Domiter
Barbara Bertalanič Domiter prihaja iz Prekmurja in je po poklicu profesorica pedagogike in geografije. Dela na osnovni šoli kot učiteljica za dodatno strokovno pomoč učencem s posebnimi potrebami. Z  magistrsko nalogo, katere praktični del predstavlja maketa po vzoru Kobetove slike »Škofjeloški pasijon, zaključuje podiplomski študij inkluzivne pedagogike na Pedagoški fakulteti v Kopru. Mentorica  dr. Aksinja Kermauner je predavateljica na Pedagoški fakulteti v Kopru in Mariboru in priznana strokovnjakinja za delo s slepimi in slabovidnimi osebami, ki je na to temo izdala tudi mnogo knjig, priročnikov in tipnih slikanic.
Program se izvaja v okviru projekta »Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam«. Udeležba na predstavitvi in delavnici je brezplačna. Naslednji izvedbi delavnice bosta 25. februarja ob 16.30 in 5. marca ob 16.30 v Slovenskem gledališkem inštitutu. Informacije in prijave na delavnice: sandra.jenko@slogi.si.