Poleg tega nekatera okolja uporabljajo za vse le izraz kulturne industrije, drugje pa k temu dodajajo še širši pomen kreativne industrije. O kulturnih in kreativnih industrijah se veliko govori, a malo ve. Pa čeprav so bile, ne samo v Evropi, ampak tudi v Sloveniji, narejene raziskave in študije na omenjeno temo, kulturne in kreativne industrije v okviru strateških dokumentov Republike Slovenije niti v okviru zakonodaje, niso definirane.
Po podatkih iz leta 2009 je bilo v Sloveniji na področju KKI evidentiranih 376 pravnih oseb zasebnega prava, ki niso gospodarske družbe, 270 pravnih oseb javnega prava in 614 društev. Od navedenih pravnih oseb zasebnega prava se jih je največ ukvarjalo z umetniškim ustvarjanjem in založništvom.
Ob tem se zastavljajo vprašanja:
- Kdo je za to pristojen?
- S kakšnimi instrumenti spodbuditi razvoj omenjenega področja?
- Ali imamo za to ustrezne zakonske podlage?
- Kakšno je sodelovanje in spodbujanje povezovanja akterjev KKI med seboj in z akterji na drugih področjih, predvsem povezovanja kulture z gospodarstvom, izobraževanjem, znanostjo in tehnologijo?
- Ali je razdelan sistem izobraževanja akterjev v KKI in porabnikov ponudbe KKI?
- Kako je razdelana promocija KKI kot agensov kreativnosti in inovativnosti?
V ta namen se je organizator odločil organizirati posvet, kjer se nam bodo pridružili:
- Mag. Amna Potočnik, vodja sektorja Mednarodnega sodelovanja, Mariborska razvojna agencija
- Peter Tomaž Dobrila
- Marko Podjavoršek in drugi
Tridnevni jesenski plesni dogodek PLES – ROB – SREDIŠČE organizirajo Društvo za sodobni ples Slovenije, Fičo Balet ter mariborska partnerja Plesna izba Maribor in Živa dvorišča Maribora.