Razstavlja Neža Knez, ki v prostor vnaša podobe narave in njene imaginarne oblike. Fraktale, ostanke in skice.
O delu je umetnica zapisala: Zgodbe. Oddaljene, a hkrati bližnje titrajoče neulovljive nianse se začenjajo razpirati navzven. Te zgodbe nočejo biti zares zgodbe. So barvno doživetje in stopnja teme, preveč nepravilne oblike za določevanje strukture in tematike. So to kar so.
Neža Knez sicer v svojih deloh raziskuje potenciale in možnosti znotraj fiktivne strukture, ki se pojavi v resničnem času in prostoru. Zanimajo jo razmerja, ki potekajo v procesu oblikovanja forme, bodisi da gre za gibljivo sliko, zvok, jezik ali mešano medijsko instalacijo.