Režija, zvok in produkcija:Alice Schmid
Montaža: Caterina Mona
Nastopajoči: Otroci z gore Napf
Šamponiranje krave, igranje z mucki, hranjenje kokoši, skrb za jelene, zaščita ovac pred volkovi, košnja trave, rokoborba, dirka s kolesi, petje, igranje harmonike, izdelava piškotov, folklorni ples – vse to počne petdeset otrok, ki živijo na gorskih kmetijah v osrčju Švice pri gori Napf. V šolo hodijo v 3,5 km oddaljeno vas Romoos, včasih čez rožnate travnike, drugič skozi globok sneg. Naučiti se morajo živeti v muhastih vremenskih pogojih in se izogniti nevihtnim strelam. Otroci se od očetov učijo tudi starodavne obrti kurjenja oglja, ki gorskim vasem prinaša dodatni zaslužek. V filmu se sprehodimo od ene kmetije do druge in skozi otroške oči izkusimo, kaj pomeni, če se iznenada pojavi volk ali pa planinski orel, ki odnese kokoš. Alice Schmid je s kamero med otroki živela natanko leto dni in uspelo ji je portretirati pravi švicarski »divji zahod«. (Petra Slatinšek)
O umetnici:
Dokumentarne filmske zgodbe Alice Schmid so vedno osredotočene na otroke po vsem svetu. Posnela je več filmov – o zlorabi otrok (Say No, 1993), o otrocih vojakih v Liberiji in Sierri Leone (I Killed People, 2000), v filmu Every Drop for the Future (1996) pa je spremljala bolivijsko deklico na njeni dveurni poti v šolo. V filmu Letters to Grown-Ups (1994) je predstavila življenje otrok na minskih poljih Kambodže. Film Otroci z gore Napf je njen prvi celovečerec, s katerim se je vrnila v Švico, na goro Napf, ki je epicenter njenih najzgodnejših izkušenj. Tam je nastal tudi njen prvi roman, Dreizehn ist meine Zahl (Trinajst je moja številka, 2011), literarna uspešnica, za katero je prejela tudi glavno nagrado na osrednji domači podelitvi literarnih priznanj.
Dodatne dejavnosti: Gradivo za učitelje in starše je dostopno na spletni strani Kinobalona, otrokom pa je na voljo knjižica iz zbirke Kinobalon Otroci z gore Napf.