Wellesov Othello, zgodba o Mavru Othellu, cenjenem beneškem generalu, njegovi izbranki Desedmoni, ljubosumju Roderiga in neskončnem sovraštvu Jaga, ki sklene z manipulacijami uničiti njuno srečo, je bila na številnih resničnih prizoriščih posneta v izrazitem chiaroscuru. Ne gre le za eno najboljših in najznamenitejših filmskih upodobitev katere koli Shakespearjeve drame, temveč tudi za spektakularno pričevanje kaotične produkcije, ki jo je vedno nepredvidljivi Welles na treh celinah (in s številnimi prekinitvami) snemal več kot tri leta. Welles, filmski genij in mojster improvizacije, je bil zaradi pomanjkanja denarja večkrat prisiljen sprejemati hitre odločitve. Pomenljivo je bilo denimo snemanje prizora napada na Roderiga, ki je danes eden najznamenitejših v filmu; zaradi neplačanih in nikoli prispelih kostumov so ga posneli v turški kopeli, kjer so bili igralci oviti v brisače! Tudi zaradi tovrstnih intervencij Wellesov Othello še danes deluje sveže.
»Othello je zares eno Wellesovih najbolj osebnih del. Je najgloblje poetično in vizualno najbogatejše. Njegov film poustvarja krvavo, temačno, mrko, strastno, krhko, sovražno, poetično in resnično tragično zgodbo o nadčloveških posameznikih.« (Peter Bogdanovich)
Režija: Orson Welles
Maroko, ZDA, Italija, Francija, 1952; 93' DCP
Scenarij: Orson Welles, Jean Sacha
Fotografija: G. R. Aldo, Anchise Brizzi, George Fanto, Alberto Fusi, Oberdan Troiani
Igrajo: Orson Welles, Micheál MacLiammóir, Robert Coote, Suzanne Cloutier, Hilton Edwards