Oriana

Musica Cubicularis

Med vladavino kraljice Elizabete I. (1533–1603) se je Anglija pomladila. Takrat so ustvarjali dramatiki, kot so Shakespeare, Marlowe in Jonson. Sir Francis Drake je obplul svet, Francis Bacon je predstavil svoje filozofske in politične nazore, raziskovanje Severne Amerike je spodbudilo domišljijo in ponos Angležev, nanje pa so vplivali tudi nenehni verski spori. Sama kraljica Elizabeta je bila dobra glasbenica in je igrala lutnjo in virginal. V njeni dobi sta napredovali družbena vloga in umetniška odličnost glasbe. Močno sta se razvila predvsem posvetna vokalna glasba in virtuoznost instrumentalistov. Pred Byrdovo prvo zbirko madrigalov iz leta 1588 je izšla ena sama podobna publikacija, do konca stoletja pa so jih natisnili kar dvajset. John Dowland je s svojo prvo zbirko leta 1597 populariziral angleške pesmi ob spremljavi lutnje in viole da gamba. Za velik del elizabetinske glasbe je značilna melanholija, a specializirani štiričlanski ansambel bo ustrezni zgodovinski instrumentarij združil s sodobno video projekcijo in ustvaril svojo podobo dobe s pisanim sporedom bojnih in ljubezenskih pesmi, tradicionalnih renesančnih balad, instrumentalnih variacij in plesov.

Zasedba: Theresa Dlouhy (sopran), Joel Frederiksen (bas in renesančna lutnja), Domen Marinčič (viola da gamba), Tomaž Sevšek (virginal)
Koncept in material: Anja Jerčič
Realizacija: Mladen Stropnik
Glasba: John Dowland, William Byrd, John Bull, Thomas Campion, Tobias Hume, neznani avtorji