Mi, mladi, mi, črnci, mi, belci, mi, ženske, mi, proletarci, mi, živali, mi, homoseksualci, mi, ljudje. Oprostite, ampak počutim se nekako izven ..., prvi del trilogije, posvečene vprašanjem telesa in stereotipov, je portret enega izmed nas ali enega izmed njih, odvisno od tega, kdo smo.
Performans je Benjamin Kahn ustvaril za Cherish Menzo – umetnico in performerko, ki je sodelovala z Akram Khan Company, Leom Lerusom, Hanselom Nezzom in Nicole Beutler, če jih omenimo le nekaj –, v njem pa preizprašuje obče gledališke konvencije.
Sledi modelom spolov in reprezentacije, konceptom eksoticizma in eroticizma, ki se stekajo v izrecno politično materijo: v polja meja (realnih, družbenih, čustvenih). A brez vsake moralne sodbe, temveč skozi kalejdoskopsko izkušnjo ter nenehne in nenadne transformacije.
Ponoven ozir na te splošno sprejete ali polemične in vsekakor nemudoma prepoznavne naracije pomeni odpiranje pogleda v inventar želenosti, asimilacije, konformizmov, emancipacije in še marsičesa.
# stereotipne vsebine telesa # osebne zgodovine # želenost # vstopati v nove prostore
Zasnova, režija, koreografija, luč, kostumi, glasba, tekst: Benjamin Kahn
Izvedba: Cherish Menzo
Posebna zahvala: Hubert Colas, Festival Actoral, Cultural Rucksack, gledališče Frascati