Pripoved o srečanju negibne ome in jelke. Ta je šest tisočletij in pol ležala v mokri zemlji, preden sta jo, po naključju, ko so na robu vasi obnavljali kale, v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin. Osušeno so jo naposled spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta torej narejeni iz iste snovi: časa, ki pôje. To sta zdaj ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki igra na liro in boben iz jelke, poleg tega pa še na hurdi gurdi, harmonij in basovsko harfo.
Posneto v sklopu 28. pripovedovalskega festivala v Cankarjevem domu.
Avtorica zasnove in besedila: Nataša Kramberger
Avtor glasbe: Samo Kutin
Režiser: Alen Jelen
Tonski mojster Matjaž Miklič
Posneto v Cankarjevem domu marca 2025.