Lanskoletna gledališka sezona se je v slovenskih gledališčih sklenila s kar nekaj predstavami, ki so kot strategijo političnosti uporabljale bolj ali manj sramežljivo prestopanje meje tistega, čemur navadno pravimo politična korektnost. Ta trend se v tej sezoni nadaljuje. To se kaže tudi tako, da celo na največje nacionalne odre vdirajo nerazločljivi prepleti "nizkega" in "visokega", "kičastega" in tega, kar pripada "dobremu okusu". Ta strategija zabrisovanja mej in njihovo namerno prestopanje se je dobro prepletla tudi s tovrstnimi strategijami v širši družbeni krajini. Oder, ki ga vselej prečijo družbeno politični antagonizmi, se je z nekaterimi gledališkimi poskusi pripel na kritiko vladavine (politične) korektnosti in liberalne ideologije. S tem mu je na določenih nevralgičnih mestih verjetno uspelo opozoriti na vse previdnejše in korektnejše politike odra. A z vzponom trumpizmov se postavlja vprašanje, ali tovrstne strategije morebiti ne postajajo impotentne in bo oder primoran iskati druge strateške poti za provokacijo oziroma subverzijo.
Dogodek, ki ga organizira Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, bosta moderirali gledališki kritičarki Alja Lobnik in Pia Brezavšček.