Po četrt stoletnem italijanskem zatiranju je bilo sprva edino in dalj časa najpomembnejše slovensko gledališče severne Primorske. Prvo povojno predstavo Deseti brat so uprizorili že 15. decembra 1945, v naslednjih letih pa še mnoga pomembna dela, kot: Kralj na Betajnovi, Miklova Zala, Pohujšanje v dolini Šentforjanski, Celjski grofje, Švejk, Velika puntarija. Do leta 1959 so pripravili 250 predstav, ki si jih je ogledalo 80 000 gledalcev, povprečno nad 300 na predstavo. Do leta 1964 so odigrali 64 premier, samo v sezoni 1954/55 jih je bilo šest.
S Potrčevim delom Lacko in Krefli ter Machiavellijevo Mandragolo so se uvrstili na jugoslovansko tekmovanje amaterskih gledališč in bili prvi ter četrti. Gledališka stavba, ki so jo dogradili leta 1954, je bila dolgo največja na Primorskem.
Tolminskim gledališčnikom, generacijam, ki so živele ter ustvarjale v povojnih letih pomanjkanja in so ponesle po domovini sloves Tolminskega gledališča, so se v Društvu za ohranjanje in razvoj Tolmina (DDR) želeli zahvaliti tako, da bi iztrgali iz pozabe vsaj del njihovega gledališkega ustvarjanja. Zato so lani v Tolminu pripravili razstavo in ponatisnili Zbornik Tolminskega gledališča iz leta 1959, ki vsebuje podrobnejši pregled njihovega ustvarjanja. Razstava se sedaj predstavlja še novogoriškemu občinstvu.
Razstava bo na ogled do 15. 2. 2015.
Odprtje razstave o Tolminskem gledališču (1945-1964)
:
:
Foto: Arhiv SNG Nova Gorica