Zamisel za projekt Objemi se je porodila mesec dni pred izbruhom epidemije COVID-19. Projekt naslavlja osebno izkušnjo avtorice in skupine prijateljev in sodelavcev med boleznijo in posledično izgubo njenega življenjskega partnerja. Nezmožnost objeti bolno osebo, s številnimi cevkami in žicami povezano z napravami za ohranjanje življenja, ki postanejo sestavni del bolnika, in iskanje delov telesa, ki omogočajo dotik, predstavlja globoko intimno in individualno izkušnjo. Z uvedbo izolacijskih ukrepov individualna izkušnja spodbudi kolektivni razmislek.
Sodelavci projekta Objemi so bili priča tem dogodkom in posledicam izolacijskih ukrepov, ki so ljudi prikrajšali za dotik v najtežjih trenutkih življenja, kot so bolezen, smrt, pogreb in žalovanje. Tako intimni kot obredni objemi imajo zdravilno moč, ob čemer se poraja vprašanje, kako odsotnost fizičnega stika vpliva na povečanje strahov, tesnobe in fantazem.
Koreografija: Ksenija Zec
Dramaturgija: Saša Božić
Kostumi: Ana Fucijaš
Scenografija: Igor Ruf
Glasba: Nenad Sinkauz, Alen Sinkauz
Oblikovanje luči: Bojan Gagić
Produkcija: UO 21:21
Nastopajo: Petra Hrašćanec, Ema Crnić, Livio Badurina, Krešimir Mikić