Besedilo Jagnje Lučke Neže Peterlin s svojo poetično zgoščenostjo in raznolikimi pozicijami izrekanja izziva režijo pri izbiri zvočnih materialov. Kaj naj bo izgovorjeno, kaj slišano, kaj zamolčano Kako sploh skozi ustvarjanje – področje, ki ga človek pripisuje le samemu sebi – izraziti naravo? In če si domišljamo, da je zvočni posnetek sam po sebi objektiven, da je "zgolj" dejstvo, je vendarle vsakršno lepljenje, strukturiranje – antropocentrično. Radijska igra zato skuša besedilo brati na način preigravanja iluzij, ki jih človek goji v odnosu do svojega razumevanja narave; njegova naracija, racionalizacija in vrednotenje vsakič odpirajo vrzel med človekom in naravo. Ker drugačen kot antropocentričen pogled ni mogoč, ne glede na to, kako objektivno pozicijo skušamo ohraniti, želi radijska igra raziskati različne koncepte snemanja: od oblikovanja zvoka po dramaturgiji klasične igrane radijske forme do dokumentarnega oz. bioakustičnega gradiva, raziskovanja zaznave zvoka s poskusi sonifikacije in zvočne modulacije frekvenc. Združevanje različnih zvočnih jezikov bo skušalo odkriti ne pravi jezik komunikacije in doživljanja ekologije v sodobni krajini, ampak vrzeli, v katerih naš sistematični, pojasnjevalni in razvrščevalni um lahko počije ali celo zastane. Narava je trenutek, ki je že minil, ko zaslišimo sebe.
Režiserka: Ana Krauthaker
Produkcija: Radio Slovenija – program Ars, Prešernovo gledališče Kranj
Dogodku bo sledil pogovor z ustvarjalkami in ustvarjalci.