Predstava o ljudeh, ki jih Evropa najprej spremeni v duhove, da bi jih lahko integrirala v svoj simbolni univerzum. Koreograf Arkadi Zaides s sodelavci ustvari enega najboljših primerkov dokumentarnih sodobnih scenskih umetnosti.
Leta 1992 se je na povabilo novinarja, plesnega teoretika in zgodovinarja Jean-Marca Adolpha v Cité Universitaire v Parizu na poletnem umetniškem laboratoriju SKITE zbrala skupina koreografinj in koreografov ter drugih umetnikov. Vera Mantero in Santiago Sempre sta ob srečanju izjavila, da spričo vojne v Bosni in Hercegovini ni mogoče plesati. Odločila sta se, da bosta njuni telesi mirovali. Tudi drugi umetniki tega laboratorija so ubirali neobičajna ustvarjalna pota, da bi se odzvali na nedelovanje mednarodnega politično-diplomatskega prostora. V novejši zgodovini je to eden prvih primerkov, ki prekinja s sistemsko izvzetostjo plesa iz pripadajočega političnega konteksta in njegovo (ne)odgovornostjo do časa, v katerem nastaja.
Arkadi Zaides je umetnik, ki svoje delo razume kot etično odgovornost plesalca, koreografa ali umetnika telesnih dejanj do političnega in človeškega časa našega skupnega globalnega življenja, in je bil zaradi tega že vrsto let na našem seznamu potencialnih gostov. Nekropola je antologijski primerek dokumentarističnega dela na področju sodobnih koreografskih in gledaliških praks, saj scenskim umetnostim uspe zagotoviti dostojanstvo človeškega glasu onstran moraliziranja, didaktike, pravnih praks, znanstvene analitičnosti ali raziskovalnega novinarstva. Nekropola koreografira glas vesti, da bi bilo mogoče zastaviti vprašanje, kdo so bili ujetniki statističnega monstruma, ki prešteva »več kot 60.000 življenj«? Kdo so bili ljudje, ki so zaradi vojnih, ekonomskih ali kulturnih razlogov odšli v Evropo iskat čas, v katerem bi bilo življenje mogoče, a so ga tik pred njenimi okopi izgubili? Kdo so bili ljudje, ki nikoli ne bodo postali znanci iz sosednjega vhoda?
***
Koncept in režija: Arkadi Zaides
Dramaturgija, besedilo in glas: Igor Dobričić
Asistentka za raziskavo in koreografijo: Emma Gioia
Skulptura: Moran Sanderovich
3D modeliranje: Mark Florquin
Animacija avatarja: Jean Hubert
Asistent animacije: Thibaut Rostagnat
Oblikovanje zvoka: Aslı Kobaner
Oblikovanje svetlobe: Jan Mergaert
Tehnični direktor: Etienne Exbrayat
Administracija in produkcija: Simge Gücük / Inštitut Croisements
Mednarodna distribucija: Something Great
Koprodukcija: Theatre de la Ville (FR), Montpellier Danse 40 Bis (FR), Charleroi Danse (BE), CCN2 Centre chorégraphique national de Grenoble (FR), les ballets C de la B(BE), Tanz im August / HAU Hebbel am Ufer (DE), La Filature – Scène nationale de Mulhouse (FR)
Organizacija: Kino Šiška in NDA Slovenija