Koncert / Predfestivalski dogodek
Precej preprosto je: srečajo se literatke, muzicistke, filozofinje, pesnice in aktivistke, kot so Simone de Beauvoir, Gertrude Stein, Bella Abzug, Bella Akhmatova, Hildegarda iz Bingna, Rosalía de Castro, Jessamyn West, Annie Safely Houston in tako naprej. In roj čebel. In žirafa, jasno. V prostor jih postavi kompozitorka Sorrel Hays, v svojih modernističnih operah odpre njihove spregledane in preslišane zgodovine, jih ozvoči in postavi v javni prostor, kjer se končno izrekajo. Te ženske in/ali lezbijke prenehajo biti margina in postanejo središče sveta – kar so one same. Vprašanje spolne in seksualne razlike dobi povsem novo smer. Razen tega avtorica preko kontekstualizirane umetnosti preizprašuje nujnost uveljavljenih, dominantnih struktur, potem jih preoblikuje, kar je njena humanistična revolucija, in danes, ko gre za zamiranje družbenih gibanj, so one še kar v gibanju. Zvočne stvaritve Sorrel Hays se vztrajno upirajo nevzdržni realnosti nekrofilskega hiperkapitalizma in spremljajočih patriarhalnih in heterocentričnih struktur. Avtorica znova in znova, mestoma s satiro, povečini pa z golo ostrino, kaže na možnost drugačne realnosti, predvsem pa prihodnosti.
Arije iz oper Mapping Venus (1995/2014), The Glass Woman (1989/1993), Bella (2017), The Bee Opera (2003/2014) in Our Giraffe (2008) bodo izvedle_i newyorške_i solistke_i Beth Griffith, Maeve Höglund, Heather Roberts, Bruce Rameker, Benjamin Lund in pianist Dmitri Glivinski.
Koncert je zaključni dogodek festivala Topografije zvoka (ŠKUC), ki ga kurira Nina Dragičević.
Kompozitorka: Sorrel Hays
Sopran: Beth Griffith, Maeve Höglund, Heather Roberts
Bariton: Bruce Rameker, Benjamin Lund
Klavir: Dmitri Glivinskiy
Asistentka produkcije: Merci Howe
Organizacija: ŠKUC. V sodelovanju s Cankarjevim domom, Mestom žensk in Parado ponosa.
***
Sorrel Hays je večkrat nagrajena ameriška kompozitorka (American Music Center, National Endowment for the Arts, New York Council on the Arts, Astraea itn.) in predavateljica (CUNY, Cornell College, Georgia State itn.), ki svoje umetniško delovanje spaja s civilnodružbenim; na Novi šoli za družbene raziskave (New School for Social Research) je vodila prvo serijo predavanj in koncertov o ženskah v glasbi, delovala je pri Mednarodni ligi ženskih skladateljic (ILWC), sicer pa je dosegla, da je Ameriško društvo skladateljev, avtorjev in založnikov (ASCAP) pričelo vključevati ženske skladateljice v svoj tekmovalni program. Kompozicijska progresivnost in politična ozaveščenost jo uvrščata med ključne, tudi pionirske umetnice našega časa.