Eno številnih filmskih predelav Bardove najkrajše drame je zaznamovalo režiserjevo sodelovanje s cenjenim britanskim gledališkim kritikom Kennethom Tynanom, pa tudi produkcijsko ozadje. Polanski ni pridobil studijske finančne podpore, pač pa mu je uspelo prepričati Hugha Hefnerja, lastnika Playboya, ki se je odločil podpreti film. Še danes ni jasno, ali sta bila za tiste čase grafično nasilje in prizor golega nočnega postopanja lady Macbeth posledica Hefnerjevih zahtev ali del izvirnega scenarija.
Macbeth, zvesti general vojske kralja Duncana, v silovitih bojih pri Ellonu na Škotskem porazi Macdonwalda, izdajalca in voditelja uporniških sil. Po bitki skupaj z Banquom naletita na tri ženske, ki Macbethu prerokujejo, da bo postal kralj. Novica o nenavadni prerokbi v mislih lady Macbeth zaseje seme vznemirljive ideje in načrtovati začne umor kralja Duncana.
»Macbetha vidim kot mladega, odkritega bojevnika, ki ga častihlepnost postopoma posrka v vrtinec dogodkov. Ko sreča nenavadne sestre in sliši njihovo prerokbo, spominja na moža, ki upa, da bo zadel milijon – stava za vrtoglavi znesek.« (Roman Polanski)
Režija: Roman Polanski
VB, ZDA, 1971; 140' DCP
Scenarij: Roman Polanski, Kenneth Tynan
Fotografija: Gilbert Taylor
Igrajo: Jon Finch, Francesca Annis, Martin Shaw, Terence Bayler, John Stride, Stephan Chase