Predvajanje kratkih filmov
Pet eksperimentalnih feminističnih in kvir filmov z obsegom devetdeset let, ki jih je v okviru svojega zanimanja za gibljive slike, gibanje in glasbo izbrala Anna Linder.
IZBOR: Anna Linder
Program:
- Germaine Dulac: Teme variacij, 1928
- Marcele Thirache: S.............ELLE, 1990
- Klara Lidén: Ogrevanje: Hermitage narodno gledališče, 2014
- Maja Borg: MOŠKI, 2016
- Marie Losier: Nočna ptica, 2016
Kuratorica o izboru:
“Pri gibljivih slikah me najbolj zanimata gibanje in glasba. Kot izhodišče za ta program sem vzela tri eksperimentalne kratke filme Germaine Dulac, še posebej njen nedavno restavriran film Teme variacij. Kratki filmi, ki jih je Dulac posnela leta 1920, morajo biti predvajani brez zvoka; gibanje v filmih lahko stoji samo zase. V Temah variacij izmenjuje izseke krhkosti in trdnosti. Vedno z izjemno čutnim pogledom, kjer nas svetloba, gibanje in ples vodijo k temu, čemur sama reče »vizualna simfonija«. Navdih je črpala pri plesalkah, kot sta Loïe Fuller in Isadora Duncan, ki naj bi njene filme osvobodili prenesenega pomena in ustvarili številne abstraktne surrealistične filme. Dulac je bila pionirka osebnih filmov v svojem času. Kinematografijo je videla kot družbeno orodje, katerega najbolj samoumevni sestavini sta življenje in resnica. Dulac je bila aktivistka in lezbično-feministična eksperimentalna ustvarjalka filmov. Ker se je hkrati borila za lasten, neodvisen ustvarjalni prostor, je ena od najbolj radikalnih in vznemirljivih osebnosti v zgodovini filma. Komentar Dulac na njene abstraktne filme se glasi: »Abstraktnost je ustvarjena s pomočjo variacij diagonalnih gibov, s počasnimi posnetki, prekrivanji in zameglitvami. V kombinaciji z ritmom je tako mogoče doseči sugestivno perspektivo, ki se razteza preko oblike.«
Klara Lidén se v njenih_njegovih videih pogosto navezujejo na gibanje in glasbo. V nasprotju z vizualnimi eksperimenti Dulac so videi oblikovno preprosti in neposredni; vendar pa tako Lidén kot Dulac ne premikata kamere, ko se gibanje dogaja pred njima. V filmu Ogrevanje je Lidén navdušen_a nad gibanji baletnih plesalcev in (kot že tolikokrat prej) se Lidén sam_a postavi v ranljiv položaj pred kamero. Med ogrevanjem v Narodnem baletu v Sankt Peterburgu se trudi, da bi sledil_a gibanjem baletke. Ko mi je Lidén poslal_a film, skupaj s svojo željo razumeti kvirovskost filma in s hrepenenjem po afiniteti, mi je postalo jasno, da bi moral biti film Ogrevanje povezan z zgodnjimi poskusi Dulac, ki se prav tako nanašajo na gibe plesalcev. Film MOŠKI Maje Borg je eden redkih filmov, ki prikazuje identiteto in spreminjanje kvir telesa med nosečnostjo. V njem se Borg poigrava s klišeji gejevskih ikon in tipičnimi moškimi vlogami, kar meče novo luč na podobo nosečega telesa. Od eksperimentov Lidén, ki vključujejo gibanje njenega_njegovega lastnega telesa, do odmikov Borg od stereotipov tako pripotujemo do lezbičnega romantičnega razmerja (ki je tik pred tem, da se konča) v neznanem filmu Marcelle Thirache S………….ELLE. Thirache je prvotno slikarka, ki je navdih za ustvarjanje filmov dobila ob srečanju z deli Germaine Dulac in Marguerite Duras. Je uveljavljena eksperimentalna ustvarjalka filmov, katere zaščitni znak so ročno poslikani filmi in narava. S………….ELLE je neposredno povezan s filmom Borg MOŠKI, ki je ročno obdelan, super 8 film, posnet na način časovnega zgoščevanja na črnilnem filmskem traku, in ki se osredotoča na žensko telo. Thirache nas vabi k erotični igri z negibnimi posnetki oz. kot pravi sama: »V to osebo sem bila zelo zaljubljena, a odnos je šel h koncu, zato sem hotela razložiti svoj odnos do ženskega telesa. Hotela sem prikazati erotičnost brez spolnih odnosov. Zdelo se mi je veliko bolj poetično.« Film je bil predvajan le v lezbičnih kontekstih v Franciji in kot del mojega filmskega programa za Göteborgs Konsthall.
Povezava med inštalacijo Kurbazaspermo in Kvir gibi je pomembna saj se vzpostavlja nadaljnja povezava s filmom Nočna ptica Marie Losier. Njen film, ki je poln barvitih kostumskih orgij tkanin in z njimi povezanih orodij, kot so škarje in gumbi, se lepo sklada z mojimi tekstilnimi referencami v Kurbizaspermo. Losier upodablja svet mistike, bitij in živali, a predvsem gre za umetniški portret uprizoritvenega umetnika Fernanda, bolj znanega kot Deborah Krystal. Film se zaključi s plesom in srečo, ki nas odpelje dlje v noč.”
V okviru projekta Uprizarjati spol - ples razlik.
Organizacija: Mesto žensk. V sodelovanju z Galerija Alkatraz.
S podporo The Swedish Arts Council.