Koprnenje po prisotnosti: živo telo v umetnosti

Vse od zametkov pojma umetnosti v zgodnji moderni dobi se je zahodna estetika vrtela okrog vere v prisotnost, v umetnika kot božansko navdihnjenega genija, ki obdaja umetniško delo s stalno »prisotnost« in vedno oživlja svojo subjektiviteto in bitje skozi oblike in videz svojega dela. Trditve o »prisotnosti«, kot jih je izpostavil Jacques Derrida, izvirajo iz hrepenenja po utemeljitvi superiornosti človeške rase in zanikanju neizogibnosti človeške smrtnosti. V tej shemi, ki je doživela svojo apoteozo, pa tudi prve dvome v evropskem modernizmu, postane umetnost sredstvo, skozi katero si predstavljamo našo transcendenco. Hkrati so se tudi študije performansa začele zanašati na trditve o »prisotznosti«, vendar v primeru žive umetnosti trditev o avtentičnosti – če je »umetnik prisoten«, pomeni, da naj bi imeli popoln dostop do njegovega »bitja« in posledično »avtentično« izkušnjo umetnika/drugega. To predavanje razločuje oba seta trditev, da bi s specifičnimi primeri iz umetnosti in performansa pokazalo, da omenjena trditev o prisotnosti ne zdrži. (Amelia Jones)

***
Amelia Jones je profesorica in predsednica Grierson Trusta za vizualno kulturo na McGill University. Njene najnovejše publikacije vključujejo eseje o umetnostni zgodovini in teoriji performansa, queer feministični umetnosti in teoriji ter feminističnem kuratorstvu. Leta 2012 je izdala delo Seeing Differently: A History and Theory of Identification and the Visual Arts and Perform Repeat Record: Live Art in History (sourednik Adrian Heathfield). Leta 2013 je bila v Leonard and Bina Ellen Gallery, Concordia University, Montreal, predstavljena njena razstava Material Traces: Time and the Gesture in Contemporary Art.

Predavanje bo potekalo v angleškem jeziku.
Organizacija: Zavod Maska
V sodelovanju: Mesto žensk, Galerija Škuc