Vzemimo si trenutek in pomislimo: kdaj smo bili nazadnje sami s sabo? Ampak res sami, čisto sami. To pomeni brez ostalih ljudi ali živali pa telefonov, tablic, računalnikov, televizij in druge tehnologije. Če se v mislih sprehodimo samo po našem minulem tednu, hitro ugotovimo, da je takih trenutkov zelo malo. Priznajmo si, da jih bo v prihodnje še manj. Kljub temu pa se poizkusimo spomniti, kdaj se je zgodilo, da smo bili odmaknjeni od celega sveta. Kaj smo takrat počeli? O čem smo razmišljali? Koliko časa smo sploh zdržali? Smo o sebi morda odkrili kaj novega, nekaj, kar je v nas že dolgo, a tega nismo vedeli? Smo ugotovili, kaj so naše resnične želje in cilji, mogoče dvomi, zadržki, žalosti ...? Bi lahko vse to izrazili tudi, ko nismo sami? Se torej odprli drugim?
V gledališki predstavi Kopalniška 3 spremljamo zgodbe treh različnih oseb. A ne katerihkoli zgodb, ampak prav tiste, ki so nastale v trenutku, ko so se osebe znašle same s sabo ter bile izpostavljene vsem naštetim vprašanjem. Tako so bile prisiljene prisluhniti svojim pravim mislim, svojemu pravemu jazu.
Režija: Helena Šukljan
Igrajo: Tina Matić, Katarina Rus, Kaja Brina Uršič
Fotografinja: Ajda Zupan
Mentor: Vito Weis
Izvršna produkcija za Gledališče Glej: Inga Remeta
Izvršna produkcija za JSKD: Matjaž Šmalc