Kinoklub na ključ: Eksperiment v plesu

Pojem eksperimenta v umetnost vstopi s popularizacijo in učinkovitostjo znanosti v času industrijske revolucije v Evropi v drugi polovici 19. stoletja. Lahko bi trdili, da moderne scenske umetnosti (gledališče, ples in različne hibridne oblike), zlasti pa scenske prakse zgodovinskih avantgard svoje umetniško snovanje emancipirajo od literarnih in glasbenih diktatov. Četudi je bil pojem eksperimentalnega gledališča na podoben način kot danes pojem postdramskega gledališča nekakšna oznaka zmedenih gledalcev in tudi novinarjev za tiste oblike scenskih praks, o katerih si ne znajo ničesar posebnega misliti, lahko pojem eksperimenta v scenskih umetnostih povežemo z vrsto kontinuiranih praks, organizacijo umetniških postopkov, studijskih situacij, metodologij, umetniških tveganj, konceptov, neobičajnih inter- in transdisciplinarnih povezav itd. Čeprav morajo biti za eksperimentalno delo zagotovljeni določeni delovni pogoji, povezani s količino finančnih sredstev, je danes v sodobnem plesu tako rekoč sleherni umetniški proces zavedno ali nezavedno podvržen postopkom, ki so bodisi dediščina preteklega bodisi rezultat aktualnega eksperimentalnega umetniškega dela, četudi zgolj v okruških. Mimo tega je gledališče zabava, ples pa šport.

O eksperimentu v plesu se bodo pogovarjali: Rok Vevar (moderator in avtor uvoda) ter plesalci in koreografi Mateja Bučar, Katja Legin in Gregor Kamnikar.

***
 »Kinoklub na ključ« je raziskovalno-samoizobraževalni program, ki zainteresirani javnosti (odprt je za vse - od plesalcev začetnikov do koreografov s kilometrino, od producentov in dramaturgov do urednikov in teoretikov ...) enkrat mesečno zagotavlja ogled (zgodovinsko) referenčnega avdio-vizualnega gradiva s področja sodobnega plesa oz. scenskih umetnosti nasploh.
Po ogledu gradiv(a) sledi odprta debata, v kateri se komentira, problematizira ter asociativno kontekstualizira ogledano gradivo.
 "Kinoklub na ključ" je skupni projekt Maske in JSKD.