Karel Čapek, leta 1890 rojeni češki pisatelj, je na Filozofski fakulteti Karlove univerze študiral filozofijo, pa tudi estetiko, zgodovino likovne umetnosti, anglistiko, germanistiko in bohemistiko, leta 1915 pa doktoriral iz filozofije. Večkrat je bil nominiran za Nobelovo nagrado za književnost. Njegova pisateljska krajina je izjemno razgibana od proze in dramatike, leposlovja za otroke in sodobne znanstvene fantastike, pri kateri velja celo za njenega utemeljitelja, do potopisov in žurnalistike. Bil je tudi družbeno aktiven, zlasti po zbližanju z Masarykom. Čeprav je sprva šlo za trk dveh različnih značajev in credov, pa se zdi, da je njuno prijateljevanje vendarle imelo širšo korist za oba in družbo samo. Znano je Čapkovo delovanje v dobro človeka in človeštva. Zato njegov velik strah pred naraščajočim nacizmom konec 30-ih let 20. stoletja seveda ne more biti presenečenje. Od tega sveta se je poslovil leta 1938 v Pragi za posledicami pljučnice star komaj 48 let. Zdi se, da so umi, ki vidijo daleč onkraj, vedno znova na ta planet poslani za zares kratek čas. Zato je nenehno pravi trenutek, da se od njih tudi kaj naučimo ali pa jih vsaj znova in znova prebiramo z namenom počasnega spreminjanja frekvenc.
Igra po istoimenski humoreski o prevarantski vedežni ženi …
Režija: Elza Rituper
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonska mojstrica: Metka Rojc
Policijski komisar – Jože Mraz
Njegova žena – Vesna Lubej
Izkušena vedeževalka – Majda Kohek
Sodnik – Sandi Pavlin
Produkcija Uredništva igranega programa
Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 1992