Na območju nekdanje Jugoslavije spreminjajoče se in dvoumne identifikacije s simbolno zgodovino in geografijo rase zajemajo istovetenje z »Evropo« kot z modernim, civiliziranim in belim prostorom, pa tudi vzporednice med »balkanskim« in »črnim« v zamišljeni solidarnosti in (danes večinoma pozabljen) rasno slepi antikolonializem jugoslovanskega Gibanja neuvrščenih. Vseeno pogosto slišimo, da jugoslovanski prostor nima nič opraviti z raso – in obratno. Ta prostor ima etnično pripadnost in ima religijo: zapuščino oblikovanja narodov, prisilne migracije in genocida, ki pozivajo k opazovanju regijske preteklosti in sedanjosti z vidika etnopolitičnega in verskega konflikta. Vendar pa je »rasa« oziroma politika rasizacije in belskosti, ki jo tvorita, redko predmet raziskav v jugoslovanskem prostoru. Zakaj je temu tako?
Catherine Baker bo predstavila tezo, da jugoslovanski prostor ni »zunaj« rase. Nasprotno: globoko je ukoreninjen v transnacionalni rasizirani imaginarij in s tem v svetovno zgodovino kolonialnosti. Vprašanje je, kakšen je njegov položaj in zakaj se o tem tako dolgo ni govorilo.
Ob 14.30 bo sledil pogovor (v angleščini) z Lino Akif, Christianom Guerematchijem in Selmo Selman. Povezovala ga bo Samar Zughool.
Sodelujoče umetnice:
Catherine Baker
Lina Akif
Christian Guerematchi
Selma Selman
Samar Zughool