Ob obletnicah se navadno postavlja vprašanje, kaj lahko ta ali oni veliki mož, tu Shakespeare, danes še pomeni, nam ima še kaj povedati, je še vedno aktualen, zdaj v nekih drugih časih 400 let pozneje, je prestal preizkus časa. A vprašanje bi bilo treba obrniti: ne kaj je lahko danes Shakespeare za nas, temveč kaj bi bili mi zanj? Kaj bi si on mislil o nas? Kaj bi bili mi v njegovih očeh? Smo zanj mi še aktualni ali relevantni? Ne kakšno vrednost bi utegnil imeti za nas po vseh teh stoletjih, ampak ali smo ga vredni?
Filozofa si bosta vzela za izhodišče dve Shakespearjevi igri: Kralja Leara in Beneškega trgovca. Kralj Lear nam v razmerju med vladarjem in dvornim norcem neposredno zastavi vprašanje o poslanstvu umetnosti nasploh: je umetnost lahko subverzivna v razmerju do oblasti ali pa je njena vloga le v tem, da zapolni strukturno mesto »norca«, ki lahko kritizira oblast natančno zato, ker njegovo mnenje ne šteje. Filozofska analiza razmerja med Learom in Norcem nam lahko pomaga odgovoriti na to vprašanje. Beneški trgovec je tista Shakespearjeva igra, ki se najbolj neposredno ukvarja z nastankom kapitalizma, finančnim kapitalom in naravo dolga. Njen navidez predmoderni habitus si osupljivo podaja roke s postmodernim razvojem kapitalizma in posega v nekatere nevralgične točke, »dolžniško krizo« itn. Milost, ki je središčna téma in ki je videti predmoderni pojem, je danes pokazala svoje zagrobno maščevanje. Govorca bosta predstavila kratka izhodišča, pogovor pa bo prosto tekel tudi v druge s Shakespearjem povezane smeri.