Začetki sodobnega plesa v Sloveniji segajo v obdobje po prvi svetovni vojni. Navkljub stoletni zgodovini in številnim doseženim uspehom, gre še zmeraj za eno najbolj prekariziranih profesionalnih umetniških področij pri nas. Sooča se s pomanjkanjem vadbene in uprizoritvene infrastrukture ter neurejenim financiranjem, ki bi zagotavljali primerljive pogoje delovanja z baletno, dramsko in lutkovno umetnostjo. Slovenija je s tem tudi ena redkih evropskih držav, ki nima javne institucije za sodobno plesno umetnost. Ob odsotnosti javnih zavodov za sodobni ples, Ministrstvo za kulturo in občine področje podpirajo večinoma preko javnih razpisov za sofinanciranje programov in projektov nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi.
V Mariboru že desetletja kontinuirano delujejo številna društva, plesne šole in posamezniki_ce, ki prispevajo k razvoju in prepoznavnosti sodobne plesne umetnosti v Sloveniji in v tujini. Mestna občina Maribor sodobni ples prepoznava kot pomembno umetniško področje, ki poleg lastne izraznosti predstavlja tudi vez med različnimi kulturnimi projekti v mestu.
Na javnem posvetu bodo o izzivih sodobne plesne umetnosti in njenih akterjev – producentov in ustvarjalcev_k, o vlogi javnih zavodov, pomenu povezovanja in sodelovanja ter o razvojnih načrtih, ki so jih začrtale razvojne strategije, s poudarkom na Resoluciji o nacionalnem program za kulturo 2024–2028, Lokalnem programu za kulturo v Mestni občini Maribor 2024–2027 in Razvojni strategiji za sodobni ples spregovorili naslednji gostje:
- Nina Kirbiš, vodja Urada za kulturo in mladino Mestne občine Maribor
- Rok Vevar, član upravnega odbora Društva za sodobni ples Slovenije
- Petra Hazabent, producentka in kuratorica ter članica delovne skupine za sodobni ples na Ministrstvu za kulturo
- Katarina Klančnik Kocutar, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor
Moderira: Jana Juvan, novinarka Večera