Otroška igra je odraz živosti kraja in dober pokazatelj bivalne kakovosti. Otroci se igrajo ves čas in povsod, zato otroška igrišča v resnici lahko zadovoljijo le del njihovih igralnih potreb in zato so pogoji za neformalno igro znak otrokom prijaznega okolja, ki velja tudi za medgeneracijsko gostoljubno in vključujoče. Na tokratnem sprehodu po Taboru se bomo skušali vživeti v otroke, razumeti, kako se njihove potrebe v prostoru srečujejo s potrebami drugih uporabnikov, in potem skozi to novo perspektivo raziskovati Tabor. Zanimalo nas bo, kako delujejo ulice in drugi javni prostori, če ste visoki 130 cm, z rolko na rami in veselim mlajšim prijateljem za petami. Pogovarjali se bomo o tem, kako doživljamo otroke v prostoru in s katerimi ukrepi, ureditvami lahko podpiramo neformalno igro.
Vstop prost