Obljuba Indije Koromandije je stara. Že v Mojzesovi knjigi Gospod zagotovi rodu Izraelovemu, da bodo prišli v deželo, kjer se cedita med in mleko. V 14. stoletju anonimni irski satirik napiše pesem The Land of Cockaygne, ki se v prevodu (z veliko pesniške svobode) začne nekako takole:
Daleč čez morje zahodno od Špan’je
je Indija Koromandija, tam resnične so sanje.
Ni para na svetu tej deželi posvetni
nje blagri so vel’ki in strašno prijetni.
Čeprav resnično bogat in svetal Paradiž je
od Koromandije visoke vreden je nižje.
Otroci z Zahoda se te dežele spominjamo iz Collodijevega Ostržka in iz pravljice o deveti deželi. Ljubitelji umetnosti poznajo slike in grafike Petra Bruegla s tem motivom. Sploh znamenita je Indija Koromandija Hinka Smrekarja. Na videz lahkotna slika, polna duhovitih podrobnosti, vzbudi trpek občutek šele, ko jo postavimo v kontekst grozljivega pomanjkanja. Smrekar jo je ustvaril leta 1919, kmalu po koncu prve svetovne vojne.
Kaj torej določa motiv utopične devete dežele ter kako ta motiv uporabljajo retoriki in satiriki? Kdo nas z Indijo Koromandijo plahta in kdo nam z njeno podobo odpira oči? Ni druge, v Indijo Koromandijo moramo. Vstopnica na dogodek velja kot vozovnica prvega razreda.
Asociira stripar in raziskovalec dela Hinka Smrekarja Ciril Horjak ob vprašanjih Špele Frlic.