»Ima u tome nešto lepo« (Marković): o avtobiografiji, o telesu in bolečini, o seksualnem užitku, o biopolitiki, o dogodkovnosti pisave in še o čem
Dramatika Simone Semenič nastaja vseskozi skozi lastno (avtobiografsko) izjavljalno pozicijo, levi se skozi telo; vanjo se vpisuje položaj avtorice, ki je ženska, mati, umetnica z neurejenim zdravstvenim statusom, samozaposlena v kulturi, epileptičarka in kadilka. Zlasti to velja za trilogijo žrtve, (Jaz, žrtev; drugič), ki preigrava razmerje med telesnim in patologijo političnega, med realnim in fikcijo ter med performativnim in dramskim. Zanimala nas bo dogodkovnost njenih tekstualnih leg, največkrat razpirajoča se skozi monodramsko samouprizarjanje biopolitike vsakdanjega življenja, pa tudi skozi instalacijo tekstov v prostoru, ki skušajo pisavi omogočiti drugačen način obstoja. Zasledovale_i bomo žmohtnost njene pisave, s katero izigrava slovenščino in ji daje živost. Pa tudi tisto brezrezervno žgečkljivost, ki se sprehaja po tabujih inhibirane seksualnosti in moško-ženskih relacijah ter nonšalantno razkriva proizvodnjo in avtonomijo “ženskega” seksualnega užitka.
Alja Lobnik je doktorska študentka interdisciplinarnega doktorskega študija Humanistika in družboslovje Univerze v Ljubljani. Deluje kot publicistka in kritičarka na Redakciji za kulturo in humanistične vede Radia Študent in na Bunkerjevi platformi Kriterij.si, objavljala pa je tudi v drugih revijah in publikacijah (Amfiteater, Dialogi, Maska, Šum itn.) ter sodelovala na predavanjih, simpozijih, okroglih mizah, nekatere med njimi je moderirala in organizirala. Nekaj let je soorganizirala gledališki seminar Sic!, ki se je osredotočal na plesne prakse, v samoreferencialnosti pa prispeval tudi k premisleku o sintagmi »mlade kritičarke« na polju gledališke kritike. Je urednica gledališkega lista v Gledališču Glej, že vrsto let sodeluje tudi z Nagibom na oder v Mariboru.
Organizacija: Mesto žensk