Predstavo Himalaya lahko razumemo kot raziskovanje materialnih in čutnih razsežnosti telesa ter realnosti kot kompleksnega spleta različnih sistemov. Zuppini se zanima za konflikt med temi sistemi, ki, kot bi bili tektonski dogodek, med seboj trčijo, a se nikdar povsem ne združijo. Njihov stik je mogoče razumeti kot metaforo za navidez fragmentiran, a medsebojno povezan, celo prisilen in nestabilen način, s katerim lahko različni sistemi delujejo v nas.
Delo Elise Zuppini obravnava nezdružljive pojave, tisto, kar ne more v celoti sobivati, in najbolj slepeče vidike umetne estetike ali sintetične hibridizacije, kot se pretakajo skozi telo. Njen kritičen vpogled v specifične realnosti natančno osvetli počasen razvoj erozije geološke sfere, pospeševanje podob digitalnega prostora ter ponavljanje in obsedenost mehanskih teles.
Zuppinijev nastop, ki ga spremljajo glasbene pokrajine (skladatelj M.E.S.H.), sestavljene iz večplastnih zvočnih tekstur organskega in sintetičnega izvora, nas popelje na pragove filmskega vzdušja. Združuje elemente znanstvene fantastike, kiparstva in dekonstruiranega klubskega življenja ter spodbuja k razmišljanju o naravi časa in mnogoterosti.
***
Koncept, koreografija: Elisa Zuppini
Izvedba: Federica Dalla Pozza
Izvirna glasba: M.E.S.H. (James Whipple)
Dramaturgija: Bruno Listopad
Oblikovanje luči: Pablo Fontdevila
Produkcija: Elisa Zuppini, Michael Scerbo
Produkcija in podpora: Amsterdam Funds for the Arts, ICK Dans Amsterdam, Choreographic Center Heidelberg, Ricerca X, Armunia Teatri, RAM – Residenze Artistiche Marchigian