Navdih za Gracije so bile Tri gracije, kip Antonia Canove, ki ga je ustvarjal med letoma 1812 in 1817. Delo črpa iz mitologije. Tri Zevsove hčere – Evfrozina, Aglaja in Talija – so poosebljale lepoto, radost in blaginjo. Tri moške figure zasedejo oder v prostoru in času, ki je razpet med človeškim in abstraktnim: prostor, v katerem moški in ženske, ki se srečajo, nimajo dodeljenih vlog in plešejo v ritmu narave. Na odru se jim pridruži avtorica, ki se rada opredeljuje kot "avtorica telesa". V neposrednem, ostrem in empatičnem komičnem slogu, ki zanika kakršnekoli meje med plesom, gledališčem in uprizoritveno umetnostjo, s svojo poetiko nepopolnosti pretvarja v umetniško obliko.
Silvia Gribaudi zadnjih deset let preizprašuje spolne stereotipe, ženske in moške identitete ter koncept virtuoznosti v plesu in vsakdanjem življenju, s čimer prestopa klišeje in zunanje videze. K realizaciji projekta je s kritiško, vizualno in režijsko podporo pomembno prispeval Matteo Maffesanti, sicer režiser, vodja družbenega gledališča in video ustvarjalec. Spremljal je celoten umetniški proces v več fazah, vključno z delavnicami za lokalne prebivalce. Delavnice so bile zasnovane na koreografskem materialu, razvitem v projektu.
Koreografija: Silvia Gribaudi
Dramaturgija: Silvia Gribaudi, Matteo Maffesanti
Lučno oblikovanje: Antonio Rinaldi
Tehnični vodja: Leonardo Benetollo
Kostumi: Elena Rossi
Produkcija: Zebra
Koprodukcija: Santarcangelo dei Teatri
Nastopajo: Silvia Gribaudi, Siro Guglielmi, Matteo Marchesi, Andrea Rampazzo