Performans.
Začetna ideja projekta Gorana Sergeja Pristaša sega v leto 2006 in je objavljena v 100. številki Maske z naslovom Prekinitev mita. Temelji na rekonstrukciji treh množičnih zborovanj v Zagrebu v obdobju nekdanje Jugoslavije: prihoda partizanov v Zagreb (1945), študentskih protestov (1968) in slovesa od Titovih posmrtnih ostankov (1980).
»Ničesar nismo obnovili, rekonstruirali ali institucionalizirali. Skušali smo se izpostaviti tistim, ki poslušajo in gledajo, razveljaviti časovni tok lastnega govora in reči, da ga prekinjamo. S prekinitvijo lastnega govora in mitov smo vstopili v območje politike.« Tako se začne performativna instalacija Nedoločljivo vprašanje. V njej so uporabljeni zvočni zapisi dokumentarnega filma Oslobođenje Zagreba (Osvoboditev Zagreba; 1945), spontanega petja pesmi Fala (Hvala) ob slovesu od posmrtnih ostankov J. B. Tita v Zagrebu (1980) ter diskusij v sklopu projekta BADco Institucije treba graditi (Institucije je treba graditi; 2016). Besedilo je navdihnila pesem Emily Dickinson I Dwell in Possibility (Bivam v možnosti).
Instalacija reflektira te spontano nastale kolektive, katerih delovanje je bilo docela nepredvidljivo. Ker tudi danes živimo v negotovih časih, bomo s pomočjo gledalk_cev poskušale_i aktivirati pomen skupnosti in zaimka »mi«.
Koncept in tekst: Goran Sergej Pristaš (CO2)
Performer: Goran Sergej Pristaš
Glas: Janja Majzelj
Video: Hrvoslava Brkušić
Animacija: Marko Tadić
Zvok: Hrvoje Nikšić
Koreografija: Nikolina Pristaš/CO2
Projekcija: Alan Vukelić
Producentka: Tina Dobnik
Koprodukcija: Nova pošta (Slovensko mladinsko gledališče in Maska Ljubljana) in Zadruga Domino (Zagreb)