Feminizem, izobraževanje in umetnost

Vprašanje enakosti spolov je tema, ki se danes marsikomu zdi zastarela in že zdavnaj presežena. Feministke naj bi nam enakost v preteklosti že zdavnaj izbojevale, tako da lahko današnje generacije pridobljene pravice le še nemoteno in neobremenjeno koristijo. Če se kje pokažejo še kakšne neenakosti, so te zagotovo le problem posameznice/ka. Pa je temu res tako? Statistični podatki na številnih področjih še vedno kažejo na velike razlike, ki bi jih v vsakdanjem življenju lahko zaznale/i tudi kot posameznice/ki, če bi bili za te neenakosti dovolj senzibilizirani. Če smo na neko stanje navajeni oz. je neko stanje stalno prisotno, se nam bo to najverjetneje zdelo tudi najbolj naravno in torej neproblematično. Če smo vajene/i v politiki videti bistveno več politikov kot političark, se nam bo to zdelo normalno; če smo v muzejih vajene/i videti bistveno več umetnic kot umetnikov, se nam bo to nesorazmerje zdelo neproblematično, celo sprejemljivo. Proces je tudi obraten – dojemanje stvari kot naravno dejstvo to isto stanje tudi obnavlja. Za družbene in politične spremembe so zato potrebni kontinuirana analiza stanja in aktivni ukrepi za izboljšanje razmer.

Aprila letos je bilo Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, eni naših najpomembnejših institucij, ki skrbi za izobraževanje umetnic in umetnikov, poslano javno pismo (http://www.rdecezore.org/?p=4739) z nekaj vprašanji glede prisotnosti feminističnih tem in prisotnosti profesoric na akademiji. Na javnem pogovoru si bomo zato v navezavi na to pismo postavili vprašanja, kot so: Kaj uporabnega nam lahko statistika pove o položaju žensk v umetnosti? Katere ustvarjalce/ke in katere vsebine umetniški kanon poveličuje in katere najraje pozablja in kaj nam vse to lahko pove o splošnih družbenih in političnih razmerah? Kakšna je vloga izobraževanja pri spreminjanju razmer in kakšne oblike izobraževanja o feminističnih temah lahko najdemo pri nas? (Ana Čigon)

Javni pogovor o feminizmu, izobraževanju in umetnosti bo oblikovan v dveh sklopih. V prvem nam bodo svoja mnenja o zgoraj opisani problematiki predstavili Ana Grobler, dr. Marina Gržinić, Alen Ožbolt, dr. Jelena Petrović, dr. Tanja Mastnak in dr. Neva Šlibar. V drugem pa sledi razprava, h kateri vabimo širšo publiko. Pogovor bo povezovala Ana Čigon.

Organizacija: Mesto žensk; V sodelovanju: Moderna galerija.

O umetnikih:
Ana Čigon je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključila dodiplomski študij slikarstva in podiplomski študij videa. Končala je tudi magistrski študij Interface Cultuers na Kunstuniversitaet Linz v Avstriji. Deluje pretežno na področju videa, performansa in novih medijev, v svojih zadnjih umetniških projektih pa se ukvarja s feminističnimi tematikami, predvsem z vprašanjem (ne)vidnih umetnic in s pomenom problematiziranja vzorcev zgodovinjenja umetnosti.

Ana Grobler, podiplomska študentka na ALUO v Ljubljani, je v študijskem letu 2009/10 prejemala štipendijo Ministrstva za kulturo RS. Od leta 2009 je članica programske ekipe mednarodnega feminističnega in queer festivala Rdeče zore. V okviru festivala je v Projektni sobi SCCA – Ljubljana kurirala prvo razstavo slovenske feministične umetnosti (2009), ki je bila leto kasneje v razširjeni obliki na ogled tudi v Galeriji P74 v Ljubljani. Kot kuratorica je pripravila več razstav s feministično tematiko. Zaposlena je v Galeriji Alkatraz.

Dr. Marina Gržinić je filozofinja, raziskovalka na FI ZRC SAZU, Ljubljana, in profesorica na Akademiji za likovno umetnost na Dunaju. Teoretsko delovanje Marine Gržinić se osredotoča na sodobno filozofijo in estetiko po modernizmu, njeno delovanje je usmerjeno v teorijo ideologije, teorijo tehnologije, biopolitiko, video tehnologijo in umetnost (teorije medijev in virtualnih svetov) ter feminizem in sodobno umetnost.

Alen Ožbolt je izredni profesor za kiparstvo in prodekan za razvojne naloge na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svojo umetniško izobrazbo je prejel na likovni akademiji v Ljubljani in Zagrebu ter na San Francisco Art Institute. V letih 1984–1995 je deloval v umetniški skupini Veš slikar svoj dolg (V.S.S.D.), od leta 1996 pa deluje samostojno. Je prejemnik različnih umetniških štipendij in nagrad ter avtor več teoretskih tekstov o umetnosti, umetniških prostorih in pojavih.

Dr. Jelena Petrović je doktorica znanosti in docentka za področje antropologije. Je članica umetniško-teoretske mednarodne skupine Grupa Spomenik, mednarodnega feminističnega kuratorskega kolektiva Red Min(e)d ter programska vodja Zavoda za družbeno angažirano umetnost in teorijo MINA (Ljubljana). Je tudi avtorica številnih člankov, dogodkov v mednarodnem prostoru in sourednica različnih publikacij in revij. Področja njenega delovanja so družbena komunikacija, žensko avtorstvo, politika spomina, feminizem, umetniške prakse in teorija, emancipacijske politike produkcije znanja in študije Jugoslavije.

Dr. Tanja Mastnak je umetnostna zgodovinarka, likovna kritičarka in feministična teoretičarka, v zadnjih letih pa je aktivna tudi na področju pedagoškega dela. V svoji doktorski disertaciji z naslovom Kreativni potencial obrobnega: ženske v likovni umetnosti je predstavila možnosti različnih interpretacij umetniške produkcije ženskih avtoric v Sloveniji v času modernizma ter uveljavljanje novih umetnostnozgodovinskih metodologij. Sodelovala je pri ustanavljanju revije za ženske študije Delta ter pri zamisli in izvedbi festivala Mesto žensk.

Dr. Neva Šlibar se je šolala na Dunaju, v Ljubljani in Zagrebu. Od leta 2000 je redna profesorica za moderno nemško literaturo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V letih 2004– 2010 je bila predstojnica oddelka za germanistiko s skandinavistiko in nederlandistiko, v obdobju 2002– 2003 pa dekanja Filozofske fakultete. Je soustanoviteljica Mesta žensk in podiplomskega študija Ženskih študij in feministične teorije na Filozofski fakulteti UL. Področja njenega znanstvenoraziskovalnega dela so moderna in sodobna književnost v nemščini, literarna teorija, literarna didaktika za nemščino kot tuj jezik ter feministična literarna veda.