V pričujočem sklopu soočamo teoretike_čarke, ki nakazujejo, da male umetnosti odpirajo pomembne družbene teme in vprašanja, ki kljubujejo hereronormativnim vrednotam in pogosto pri publiki vzbujajo presenečenje, včasih pa celo nelagodje.
Uvod: Metod Zupan in Kraljice preobleke
Maša Radi Buh (SI): Gledališče nelagodja; primer Tatovi podob
Razprava, vodi: Metod Zupan
Urban Belina (SI): Mikropolitike kuriranja: principi in spodrsljaji intersekcionalne obravnave (ob)robnih izvedbenih praks
Razprava, vodi: Metod Zupan
Biljana Tanurovska & Slavčo Dimitrov (MK): Uprizarjanje, koreografiranje in kuriranje drugega (kvir/ feminističnega) telesa v (Severni) Makedoniji (spletno predavanje)
Razprava, vodi: Metod Zupan
***
Maša Radi Buh (SI): Gledališče nelagodja; primer Tatovi podob
Gledališče nelagodja je koncept, nastal kot poskus prevoda kvir dramaturgij. Predstavlja tiste uprizoritve, ki preizprašujejo in presegajo normativne prakse lokalnih in globalnih scenskih umetnosti ter razmišljajo o potencialnih prihodnostih. Opisuje prakse, ki izražajo kritiko obstoječega sistema, premišljujejo razmerja moči in izpostavljajo druge simptomatike sodobne družbe, od rasizma pa do diskriminacije starejših. Gre za termin, ki ni eksplicitno vezan na spol in seksualnost, saj je nelagodje v njem večplastno, s čimer sledi premisam kvir teorije, ki poudarjajo nedoločljivosti, izmuzljivost in nasprotovanje preprostim kategorizacijam. Nanaša se na učinke, ki jih sproža tako pri publiki kot v družbi, s tem ko se ne ravna v skladu s splošno inkorporiranimi družbenimi pravili in ko ponuja alternativne modele, ki bi lahko ogrozili sedanji red. V tej izbiri prevod dopušča tudi naslavljanje nestabilnosti in nefiksiranosti takšnih uprizoritvenih praks, ki v svoji ohlapnosti dostikrat tako pri kritikih in teatrologih kot pri publiki vzbuja neprijetna občutja.
Maša Radi Buh po diplomi iz sociologije kulture na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani končuje študij dramaturgije sodobnega gledališča in sodobnega plesa na Univerzi v Utrechtu. Kot kritičarka sodobnih uprizoritvenih umetnosti prispeva k portalom, kot sta Neodvisni in Kriterij, sodeluje pa tudi z Radiem Študent, kjer z Varjo Hrvatin in Jakobom Ribičem soustvarja oddajo Teritorij teatra.
V sklopu se bosta pridružili tudi kraljici preobleke, predstavnici novega vala slovenske »drag scene«.
Mentalika je ena od ustanoviteljic prve slovenske drag hiše, House of Dynasty. Svoj karakter opisuje kot izdelek, nastal zaradi frustracije nad kapitalističnim sistemom 21. stoletja. Njen stil nastopanja je ekspresiven in oseben, navdihujejo jo jeza, žalost, nepravičnost in roza barva. Je glavna organizatorka spletnega drag šova Dragoslavia, kjer je v 18 epizodah nastopilo okoli 50 drag performerjev z vsega Balkana in širše.
Babsi Adler je prva dama novega vala slovenske drag scene. Opisuje se kot starleto iz pekla, cyber pixie yokai čarovnico. Znana je po preciznem načinu nastopanja in po spektakularnem stilu oblačenja. Je izkušena performerka in je s Kabaretom Tiffany nastopala po vsej Sloveniji in širše. Navdihujejo jo popkultura, grozljivke, punk rock in močni ženski liki.
Urban Belina (SI): Mikropolitike kuriranja: principi in spodrsljaji intersekcionalne obravnave (ob)robnih izvedbenih praks
Kuratorstvo je kot proces posredništva in skrbi nekaj, kar je v stanju nenehne spremembe, ni ga mogoče ukalupiti in zapreti v fiksno identiteto. Avtor v prispevku premišlja mikropolitike kuriranja (ob)robnih izvedbenih praks z vidika feministične, kvirovske ter dekolonialne teorije in prakse, pri čemer ga zanimajo predvsem analiza razmerij moči in potenciali dejanskega intersekcionalnega delovanja, torej kako v produkcijsko skrajno heteronormativnem prostoru vzpostaviti ustrezne principe in strukture za omogočanje razvoja manjšinskih poetik.
Urban Belina deluje kot postmedijski umetnik, dramaturg, književni prevajalec in pisec. Pri svojem raziskovanju uporablja spoznanja dekolonialne, kvir in feministične teorije in prakse, da bi z ustvarjanjem raznolikih hibridnih del z raznovrstnimi izrazi in sindromi (post)človeške in druge kot človeške izkušnje odpiral različne ključne, a premalo zastopane družbene teme. Je tudi soustanovitelj in nekdanji sokurator Sindikata odklonskih entitet, platforme robnih urbanih žanrov, ki jo v Ljubljani producira zavod Emanat od leta 2018, in član Društva slovenskih književnih prevajalcev.
Biljana Tanurovska - Kjulavkovski & Slavčo Dimitrov (MK): Uprizarjanje, koreografiranje in kuriranje drugega (kvir/feminističnega) telesa v (Severni) Makedoniji
V predstavitvi si bomo ogledali in se lotili različnih performativnih, plesnih in kuratorskih praks v Severni Makedoniji, ki kažejo na t. i., druga telesa, katerih drugačnost je postavljena glede na institucionalne umetniške okvire, na normativne in hegemonistične »(bio)politične aparate« (Foucault) in »distribucijo razumskega« (Ranciere) ter zlasti spolne režime politike oblasti in telesa. Še posebej se bomo osredotočili na začasno genealogijo sodobnih kvir/feminističnih predstav v Severni Makedoniji, obravnavali pa bomo tudi posebne zgodovinske družbenopolitične in kulturne okoliščine ter učinke vsake izmed predstavljenih praks ter širša teoretska in špekulativna vprašanja, povezana z estetiko, kulturo, močjo in kvirom. Ogledali si bomo videopredstave Bejana in Kodžomana iz zgodnjih sedemdesetih let, nekaj redkih feminističnih performativnih praks in vsakodnevne kvir in klubske koreografije iz devetdesetih let ter plesne koreografije poznega prvega desetletja novega tisočletja pa tudi festival kvir umetnosti, kulture in teorije Skopje Pride Weekend.
Biljana Tanurovska − Kjulavkovski je menedžerka za umetnost in kulturo, kustosinja in udeleženka neodvisne umetniške scene v Makedoniji. Deluje na področju sodobne kulture in umetnosti, svoje delo pa osredotoča na ponovno vrednotenje načinov umetniške in kulturne produkcije in sodelovanja, aktivno se zavzema za pravice kulturnih delavcev in preoblikovanje kulturne politike v državi. Diplomirala je iz zgodovine umetnosti in arheologije, magistrirala iz medkulturnosti, kulturnega menedžmenta in kulturne politike na Univerzi za umetnost v Beogradu in doktorirala na Fakulteti dramskih umetnosti v Beogradu. Leta 2003 je soustanovila organizacijo LOKOMOTIVACenter za nove pobude v umetnosti in kulturi, kjer deluje kot menedžerka in programska koordinatorka. Je soustanoviteljica NOMAD Dance Academy (NDA), samoorganiziranega modela regionalnega sodelovanja v sodobnem plesu v balkanski regiji. Je del organa za odločanje in regionalnega usklajevalnega organa NDA.
Slavčo Dimitrov je diplomiral na Oddelku za splošno in primerjalno književnost na Filološki fakulteti Univerze sv. Cirila in Metoda v Skopju. Prvi magisterij iz študij spola in filozofije je opravil na Inštitutu Euro-Balkan, drugi magisterij pa na Oddelku za multidisciplinarne študije spolov na Univerzi v Cambridgeu. Trenutno dela doktorsko nalogo na Inštitutu Euro-Balkan. Njegovo aktivistično zanimanje je usmerjeno v politiko kvirnesa (kvir politike), spolnega in spolnega državljanstva in enakosti, pravic marginaliziranih skupnosti ter njihovega obravnavanja vprašanj v zvezi s socialno pravičnostjo.