Na področju proze in poezije prevodi izhajajo v knjigah, revijah ali drugih tiskovinah in spletnih medijih, dostopnih širši javnosti, pri prevajanju dramatike pa je stanje drugačno. Neredko prevodi besedil po uprizoritvi obtičijo v arhivih. Nekaj prevodov dramskih del sicer izide v knjižni obliki, vendar je te prakse v slovenskih založbah vse manj. Prevedena dramska besedila so večinoma natisnjena v gledaliških listih ali priložnostnih katalogih, dostopnih le v gledaliških hišah, ki so jih izdale, ter v specializiranih knjižnicah in arhivih, kot sta NUK ali SLOGI. S pogovorom bi na Društvu slovenskih književnih prevajalcev radi opozorili na velik, pred javnostjo skorajda skrit korpus prevedene dramatike, ki v nekaterih primerih ni bila nikoli uprizorjena. Pogovor se dotika vprašanj o procesu izbiranja gledaliških prevodov in prevajalcev, kako se gledališča odločajo pri že prevedenih besedilih, ali jih posodobljajo ali na novo prevajajo, kako se pravzaprav prevodi starajo v primerjavi z izvirno slovensko dramatiko, zanima pa nas tudi, ali gledališča naročajo prevode na zalogo in zakaj. Prav tako spregovorimo o zgodovini praks objavljanja besedil v gledaliških listih in omejitvah z avtorskimi pravicami.
Moderatorka pogovora: Ana Perne
Gostje: Urška P. Černe, Mojca Kranjc, Alja Predan